Kakšna so slovenska jabolka, ki jih kupimo v trgovini

Ni vesel uvod, vendar boste v nadaljevanju tega pogovora izvedeli spodbudne stvari, kot denimo, da se je približno tretjina pridelka jabolk vseeno ohranila in da ta ne bodo šla v izvoz. Če vas slučajno skrbi, naša jabolka bodo!

V tem času v naši prilogi vedno začnemo bralce radostno zasipati z recepti za štrudlje, pite, z vsem, pri čemer prav pride sadje. Letos sem, priznam, pomislila, ali je to sploh pametno, saj je spomladi pozeba tako oklestila pridelek, da skoraj ne vidiš jabolka na drevesu.

Vprašanje je sicer na mestu, spomladanska pozeba je zares naredila ogromno škodo. Če govorimo o koščičarjih, slivah, breskvah, češnjah, tega je letos dozorelo samo za vzorec. Ohranila pa se je, po zadnjih, resda grobih ocenah, tretjina pridelka pečkatega sadja, predvsem jabolk, vendar je še od tega velik del tako poškodovanega, da je uporabno samo za predelavo. Kaže pa ob teh številkah vseeno omeniti tudi podatek, da v Sloveniji pridelamo še enkrat več jabolk, kot jih porabimo, vendar mi v Evrosadu, kot največjem pridelovalcu, izvoza letos razen nekaj malega, da ohranimo stike s tujimi kupci, ne bomo imeli. Tako da mislim, da lahko še naprej radostno objavljate recepte.

Priporočamo: Takšen zavitek z jabolki in grozdjem bo nekaj posebnega

Kakšno bo slovensko jabolko, ki ga bom kupila, ko grem naslednjič v trgovino? Je majhno ali veliko, sladko ali bolj kislo? Kje je zraslo?

Slovenija kot mikrolokacija zavzema ravno mejno območje, kjer je mogoča pridelava sadežev izjemne, svetovne kakovosti ali pa, po drugi strani, prinese leta, ko pridelka preprosto ni. To zadnje je vprašanje za načrtovalce kmetijske politike, kajti edini način, da sadje ohranjamo na našem območju, je voda: govorim o namakanju v času suše in oroševanju v času pozeb, ki je edini zanesljiv pristop. To imajo urejena vsa najboljša sadjarska območja na svetu. Kakšno je vendarle letošnje slovensko jabolko? Mislim, da je notranja kakovost, ki jo merimo s stopnjo sladkorja in kislin ter trdote, nadpovprečna – zlasti pri zadnjem parametru.

Poškodba zaradi pozebe, ki ste mi jo pokazali na zrelem sadežu, se mi ni zdela taka, da bi me kot potrošnika odvrnila od nakupa. Se takih jabolk res ne da spraviti v promet? Vsi si prizadevamo za manj zavržene hrane.

Tu je izzivov pravzaprav več. Najprej so tu jabolka, ki so zares preveč poškodovana, in ta gredo naravnost za sok ali kis. Potem pa so tu še jabolka, ki so poškodovana le delno, in tista, ki so zelo drobnega kalibra. Kaj se je zgodilo letos, glede na to, da so jabolka debela, kadar jih je malo na drevesih, ker dobijo več hranil? V pozebi so se obdržali posamezni zadnji cvetovi jablan, ki pa jih je potem pestil še zelo neugoden maj. Pri sortah, kot so gala, zlati delišes in tudi braeburn, pri katerih je ostalo največ plodov, so jabolčka zelo drobna. In tu smo pridelovalci sadja naredili velik korak naprej, ko se nam je s trgovci uspelo dogovoriti, da so za en razred znižali velikost: če je bil prej vstopni prag 65 mm, je zdaj 60 mm. Tudi jaz se strinjam, da bi bila škoda, če teh malo jabolk, kolikor jih je ostalo, ne bi ponudili kupcem in tako sadjarjem omogočili vsaj nekaj prodaje. Ker delež tega je kar velik …

Osupnil me je podatek, da se pri nas prodaja in torej poraba jabolk v zadnjih letih zmanjšuje. Zakaj, mislite, glede na to, da nam ves čas govorijo, da moramo jesti več sadja in zelenjave?

To je trend, ki velja tako za Slovenijo kot celotno EU, kjer pa so se s promocijskimi akcijami to trudili zadržati. Končno smo tudi v Sloveniji lansko jesen začeli promocijo izbrane kakovosti, z nazivom Naše super sadje. Ne glede na vse okoliščine jo nadaljujemo tudi to jesen.

Razlog je tole: včasih je bilo vse sadje sezonsko. Jagod, na primer, se je 90 odstotkov prodalo v petih tednih okrog maja. Jabolka so ena redkih vrst, ki jo je bilo mogoče skladiščiti. Danes pa imaš na trgovskih policah vse sadje tako rekoč 365 dni v letu. Mislim, da jabolkom, ki ste jih izpostavili, pomemben delež jemlje prav jagodičevje, pa seveda vse drugo, kar prihaja z južne poloble v času, ko pri nas ni dostopno.

Pa še na različne nadomestke ne pozabimo, smutije, palčke ... Samo jaz še naprej mislim, da je sezonskost edina prava pot in da si ljudje želijo kakovostno sadje. V Evrosadu smo to poudarili tako, da smo nasadili jagode, za njimi pridejo češnje, potem breskve in slive ter hruške, na koncu pa šele jabolka. Razširili smo proizvodnjo s tistim, česar je bilo včasih v Sloveniji za vzorec, razen na Primorskem …

Je lahko razlog tudi cena?

Predvsem si želim, da bi bili slovenski pridelovalci deležni korektnih cen, ki bodo tudi za končnega kupca primerne. Prav nihče me ne more prepričati, da kilogram jabolk ni vreden več ali vsaj toliko kot ena kavica. Zato še toliko bolj boli zelo izkrivljen podatek, da so se jabolka v letu 2020 podražila za 34 odstotkov. Kar sicer v primerjavi z letom 2019 drži, izpuščeno pa je bilo, da so bile leta 2019 zgodovinsko nizke cene, zaradi česar se je močno in verjetno trajno zmanjšala pridelava jabolk v Sloveniji. Cene jabolk, tako za pridelovalce kot maloprodajne, so krepko nižje od evropskega povpreč­ja.

Običajno traja do pet let, preden posajena jablana pride v pričakovano polno rodnost. Po domače povedano: s tem, kar kot največji sadjarji posadite zdaj, določate, kaj bomo jedli čez leta. Napovejte, kaj bo to …

V lastnih sadovnjakih in pri vseh kooperantih, s katerimi sodelujemo, uporabljamo točno določen nabor sort, ki so v nekem trenutku poglavitne za obnovo sadovnjakov. Zdaj so to sorte evelina, topaz, gala in elstar, slednji je že skoraj tradicionalna sorta, ki je bila nekaj časa celo v upadanju.

Zanimiv se mi zdi topaz. Sorta prihaja z vzhoda. Ali je res, da tam zaradi naravnih danosti poznajo sorte, ki bi jih kazalo saditi tudi pri nas? Ne nazadnje smo imeli šest hudih pozeb v desetih letih.

Eno je odpornost proti boleznim, topaz, denimo, je bolj odporen proti škrlupu, ampak to ne pomeni, da ga ni treba čisto nič tretirati: enkrat, morda dvakrat manj potrebuje. Drugo pa je odpornost proti mrazu. Nisem agronom, ampak mislim, da nobena sorta ne zdrži, če se temperature spustijo na minus deset stopinj Celzija. Vsaka pozeba ima svojo specifiko, ampak pri nas se je ob letošnji pokazalo, da so jo najbolje odnesle sorte gala, zlati delišes in vse, ki so genske potomke slednjega vsaj v majhnem delčku. Evelina, na primer.

Kakšni so torej trendi pri jabolkih? Moj osebni občutek je, da recimo zlati delišes prihaja iz mode, da pa prihajajo sadeži, kot je recimo kiku, pa da je znameniti češki topaz sanjski za sadjarje, ker je bolj odporen … Lahko me ustavite in popravljajte …

Predvsem se trendi kar hitro spreminjajo in zdaj to povežite s podatkom, koliko drevo potrebuje, da začne res polno roditi: preden prideš do dolgoročnih rezultatov, se položaj že spremeni. Opažamo tudi – to bo za vas zanimivo – povečano zanimanje za jabolka, primerna za kuhanje. To so predvsem sorte jonagold, breaburn, cripps pink, opal, topaz, evelina, granny smith …

Vse, ki imajo prepoznavno tudi kislino, ne samo sladkost. Zlati delišes, ki ga omenjate, je sicer še vedno najbolj pridelovana evropska sorta, je pa res, da pada, prav ste opazili. Smo pa ravno pri tej sorti tudi mi spremenili način pridelave: obiramo ga pozneje in dobivamo občutek, da šele tako postane res zlat. Ne pa rumen ali zelen in v zadnjega pol leta ugotavljamo, da se potrošniki vračajo.

Zakaj ne gojite starih sort: za štrudlje bi starejši, recimo temu izkušeni kuharji vedno izbrali kosmača, tu ste blizu območja imenitne dolenjske, sevniške voščenke, vsi smo navezani na carjeviče …

Nasprotno – imamo čisto nov nasad prav sevniške voščenke v Impoljci, to je sodelovanje z občino Sevnica. Drži, da za jabolka, ki jih omenjate, še vedno vlada zanimanje, tako da imamo tudi carjeviče, ampak manjše količine, seveda. Gojili smo tudi boskopskega kosmača, ampak treba je odkrito povedati, da je to jabolko, ki ima nekaj težav, kar je ovira, ko ga poskušaš ponuditi trgovcu …

To so sorte, ki se jih je jedlo kar z dreves, če prepro­sto povem, in tudi v kleti niso dolgo zdržale. Če je treba jabolko skladiščiti dlje, recimo šest do devet mesecev, pa pridejo za profesionalnega pridelovalca bolj do veljave druge kakovosti, kot je taka nostalgija.

Kaj bo s slovenskim sadjarstvom? Skoraj vsako leto nova drama …

Zelo primerna se mi zdi primerjava z Južno Tirolsko, ki je evropsko srce pridelave jabolk. Tam se jih pridela do osem odstotkov, pa posebne klimatske pogoje imajo, ki zdaj, ob podnebnih spremembah, prihajajo k nam. In njihov odgovor je: kadar je napovedan vdor hladnega zraka, orošujejo.

Morali bomo narediti strateški preskok, vzpostaviti nekakšno pisarno za namakanje in oroševanje, ki bo na primer reševala probleme, kot je, da se zakoni različnih ministrstev med seboj izpodbijajo. Pa to, kako dolgo traja pridobivanje dovoljenj za uporabo vode. Povsod je ni mogoče uporabiti, to je jasno in to poudarjamo. Nekje pa je mogoče, bodisi iz rek bodisi iz zajezitev. Ne nazadnje se soočamo tudi z rednimi hudimi poplavami in to lahko uredijo akumulacije.

Če se znova vrnem na začetek: ali se motim, da bo slovenski kupec torej na policah videl čisto enako količino jabolk, le da po nekaj višji ceni in iz drugih delov Evrope? Celotna evropska pridelava je bila namreč celo deset odstotkov nad povprečjem.

Jaz še kar naprej upam, da se bo vse, kar je v Sloveniji pridelanega in je primerne kakovosti, v Sloveniji tudi prodalo.

Še zanimivost za konec: izvažate v različne, tudi precej oddaljene dele sveta, v Dubaj, pa v Afriko, Anglijo. Kako različne okuse imamo?

V Dubaj prodajamo izključno galo in granny smith. V Bosni, recimo, cenijo zelo debela jabolka, medtem ko v Veliki Britaniji prodamo ogromno najdrobnejših, takih, ki pri nas sploh ne bi šla v promet, pri njih pa jih dobijo otroci v vrtcih. Pri tem, da morajo biti izjemno kakovostna, ne presladka ne prekisla, s primerno trdoto. To sem že večkrat povedal: otrokom je treba vedno dati najboljše.

Preberite tudi: Tako narejena juha bo zdravilo proti prehladu

Naslovna fotografija: Damian Lugowski/Getty Images