Tako si lahko sadje posušimo sami

Za sušenje je primerno tako rekoč vse sadje; pri nas so priljubljeni jabolčni krhlji, rozine in suhe slive pa tudi bolj eksotične, denimo datlji ali ananas.

Sušenje sadja sega v davnino, saj je to eden najbolj preprostih in učinkovitih načinov konzerviranja. Iz mladih let se spomnimo jabolčnih krhljev, izjemno sladkih hrušk in mehkih sliv, morda še marelic in rozin. Sušilo se je, kar je pač zraslo na domačem dvorišču. Danes so na trgu še druge vrste suhega sadja, na primer kivi, ananas, brusnice, maline, jagode in še kaj. Kot boste prebrali v nadaljevanju,  se sušenja sadja lahko lotimo sami, četudi nimamo posebnih pripomočkov ali specialnega sušilca.

1. Postopek lahko opravimo v pečici. Vselej izberemo sveže, zrelo, zdravo in nepoškodovano sadje. Očistimo in operemo ga ravno tako, kot bi uživali sveže kose. Nekatero sadje je treba olupiti, drugo ne. Jabolkom je na primer bolje pustiti lupino, saj ta vsebuje veliko več koristnih snovi kot meso. Kako ga narezati, ni zapovedano, od velikosti krhljev pa bo odvisen čas sušenja. Pomembno je le, da so kosi čim bolj enakomerno veliki.

2. Sadje so nekoč na kmetih sušili na krušni peči, potem so prišli štedilniki in z njimi pečica, kjer se sadje prav tako lepo posuši, najnovejše smernice pa priporočajosušenje v sušilcu ali dehidratorju. Ne glede na način je pomembno, da se koščki med seboj ne dotikajo, preden bo sadje suho, pa bo minilo nekaj ur. Najhitreje bodo suhe slive, hruške, jabolka, banane in breskve, trajalo bo kakšnih šest ur, grozdje bo v rozinah v desetih urah, marelice, jagode in češnje pa potrebujejo kar 12 ur.

3. Ne pozabimo na ustrezno temperaturo, ta naj bo 50 °C, nikoli pa ne več kot 55. Teoretično bi lahko sadje posušili tudi na soncu, vendar ga je na jesen premalo, zato je bolje uporabiti pečico ali sušilec.

4. Iz različnih vrst svežega sadja dobimo različne količine suhega: iz desetih kg jabolk je dober kilogram krhljev, iz iste količine svežih češenj pa dobimo 2,5 kg suhih.

5. Preden suho sadje shranimo v vrečko ali zaprto posodo, ga pustimo nekaj časa počivati, da se izloči preostala voda. Ta faza naj traja nekaj dni, medtem večkrat premešamo.

6. Hranimo ga v nepredušno zaprtih posodah ali plastičnih vrečkah, ki jih je najbolje zapreti s strojčkom za vakuumsko varjenje. Posode oziroma vrečke hranimo v hladnem in temnem prostoru. Ustrezno shranjeno sadje bo zdržalo vsaj pol leta, torej do takrat, ko se bo na vrtu pojavilo kaj svežega.

Besedilo: Alenka Kociper
Naslovna fotografija: Thinkstock

Preberite še: Durian, sadež nas lahko reši lakote

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.