3 presenetljivi načini uporabe iglavcev v kulinariki

Ali ni zanimivo: toliko iglavcev okrog nas, pa razen vlaganja vršičkov spomladi nismo našli načina, kako bi jih uporabljali za vsakodnevno prehrano. Kaj so plusi in kaj minusi te spregledane začimbe?

Ko odpreš kozarec s prahom iglavcev, res lepo zadiši. Okus je rahlo kiselkast, to pa je ravno tista komponenta, ki je na krožniku pogosto primanjkuje. Na minus pa naletimo le, če pretiravamo, na primer, če bi vsakodnevno jedli več žlic prahu. Smrekove ali borove iglice vsebujejo farmakološko pomembne učinkovine, ki imajo seveda tudi stranske učinke. Tako na primer terpentin lahko draži dihala, prebavila in ledvice. Zato uporaba iglic med nosečnostjo ni zaželena.

Lahko navedete nekaj primerov, kako bi bilo mogoče iglice kombinirati z vsakdanjimi jedmi in koliko je dovolj, da ne preglasijo drugih sestavin?

Iglice se lepo dopolnjujejo z divjačino, kar razumemo že organsko, saj se gozdne sestavine podajo skupaj. Po enakem principu jih dodajamo jedem, ki vsebujejo jagodičevje, želodovo moko – to velja tako za glavne jedi kot sladice. Potem pa so tu še gobove jedi, na primer z dodatkom masla iz iglic. Da bi preglasile druge sestavine, ni treba skrbeti, ker s toplotno obdelavo gozd »izginja« in moramo bolj paziti, da ga ohranimo nedotak­njenega.

So smrekove in borove iglice za zdravje koristne? Zaradi katere učinkovine jih pravzaprav dajemo v sirup?

Te učinkovine so predvsem eterična olja, čreslovine in smole. Poleg sirupa jih lahko pripravimo kot oljne izvlečke, namočimo jih v kis ali najpogosteje kot poparek v obliki čaja. Uporabljamo jih pri prehladnih obolenjih, bronhitisu in kašlju. Pri revmatskih obolenjih so zelo priporočljive kopeli iz svežih smrekovih iglic.

Kateri je za vas najbolj »okusen« iglavec in ali se borovec in smreka bistveno razlikujeta?

Sama največkrat uporabljam navadno smreko, ker je najpogostejša tu okoli. Je tudi rahlo bolj aromatična kot bor ali jelka. V Sloveniji raste nekaj vrst smrek in nekaj vrst borov. V kulinariki uporabljamo vrste, ki so avtohtone. Okrasnim smrekam in drugim iglavcem se izogibamo, razen če nismo povsem prepričani o njihovi uporabnosti. Med bori je v osrednji Sloveniji najpogostejši rdeči bor, na Primorskem črni, ki je po okusu še bolj prijeten, na Koroškem je nekaj cemprina, za Alpe pa je značilno ruševje.

Če se bo kdo opogumil, je le treba opozoriti, naj se izogiba tisi: pri tej je namreč strupeno vse, razen mesa jagod ...

Je še kak drug iglavec, ki ga je bolje pustiti pri miru?

Pri tisi moramo biti še zlasti pozorni, ko je mlada, saj takrat neizkušeno oko lahko njene vejice zamenja s smreko ali jelko. Poleg tise so strupeni tudi ciprese, paciprese in kleki. Pri okrasnih iglavcih se pogosto zgodi, da ne moremo določiti vrste, torej tudi ne moremo vedeti, ali so morebiti strupeni.

Čaj iz borovih iglic za pomoč pri težavah z dihali

Tako kot smrekove lahko uporabimo tudi borove iglice, čeprav na splošno veljajo za manj aromatične, vendar je to odvisno od samega drevesa.


--

Kako naredimo prah smrekovih iglic, ki je izvrstna začimba

Ali niso ravno zeliščni pripravki, ki jih lahko uporabljamo v prehrani, tisto, čemur pravimo »dve muhi na en mah«. Za prah smrekovih iglic lahko uporabite mlade smrekove vršičke ali pa zrele vejice ne glede na letni čas.


--

Tofu s smrekovimi iglicami

V vrhunski kuhinji se zmlete iglice pogosto uporabljajo pri pečenju mesa, tofuja, sira, včasih tudi ocvrtih izdelkov. Prah dodamo proti koncu priprave jedi, saj ima največ arome v presni obliki, s peko pa se vonj po gozdu izgublja.