Kruhov narastek za razkošen hotelski zajtrk kar doma

Pogrešam različne stvari. Ko nekaj dni zapovrstjo dežuje, začnem pogrešati udobne gumijaste škornje, primerne za sprehod. Potem se vreme spremeni, postane toplo, skoraj pretoplo za ta čas, sonce slepeče sveti. Moje pogrešanje se preoblikuje, ne da bi pri tem sodelovala. Gumijasti škornji me ne zanimajo več, zdaj pogrešam potovanja. Spomladi sem se pogosto kam odpravila, na sneg ali nekam na toplo, kamor koli, pomembna je le sprememba. Hočem reči, tole pogrešanje je nekam sumljivo avtonomno.

Ne bi si mislila, da bom kdaj pogrešala hotele, bele, napete rjuhe z vonjem po ničtinitreba in vsejeurejeno. Na hitro sem se pozanimala, ali jih še kdo pogreša, hotele. Vprašanje, kdo ima kje svojega najljubšega in zakaj je tako, je bilo začuda vsem blizu. S hoteli so povezani spomini, po navadi prijetni, občutki, da čas mineva drugače, koraki, ki jih utišajo debele preproge, pogled skozi okno, ljubka prepišnost hotelske avle, tiho žvenketanje pred večerjo, ples pribora in kozarcev, spodbudni nasmehi. Pri mojih anketirancih imajo posebno mesto hoteli z razkošno savno, prostorno pisalno mizo ali kakšno posebnostjo, kot je na primer retro radio.

Moj kriterij je zajtrk. Najljubši hotel ima predvsem dober hotelski zajtrk. Dovolj intimna jedilnica, zaželena je miza ob oknu, udobni stoli, tišina in dolg, razvlečen zajtrk. Morda bi morala začeti z najpomembnejšim: v ponudbi so veganske jedi. Zdaj, ko to pišem, sem dovolila, da se pogrešanje takšnega zajtrka razbohoti, kolikor mu je ljubo. V mislih sem v ekološkem hotelu sredi Salzburga, kjer me zaradi njihove lokalno-trajnostno-ekološke ponudbe prav vse osrečuje. Manjši hotel s tradicijo, o čemer govorijo starinske fotografije verjetno bivših lastnikov in zenovski vrt, na debelo preraščen z mahom in bršljanom, je potopljen v posebno ugodno zajtrkovalno vzdušje.

Navadila sem se, da pogrešanje čim prej potolažim, saj hrepenenje samo po sebi ni ravno nekaj, kar bi bilo smiselno spodbujati brez misli na skorajšnjo realizacijo. Tako sem pripravila razkošen hotelski zajtrk kar doma.

Navdih so bile zanj najbolj značilne sestavine: pomarančni sok, vonj sveže pečenih toastov in kave, sveže sadje. Vsak hotelski zajtrk, še tako skromen, ponuja pladnje jutranjih rogljičkov, ki dišijo po vanilji. Iz vsega tega je nastal recept za kruhov narastek. Zraven brez slabe vesti namažeš še toast ali dva, saj v narastku ni čisto nič maščobe. S sezonskim sadjem, veganskim jogurtom in veliko skodelico kave lahko med takšnim zajtrkom prebereš tudi časopis in preletiš jutranjo pošto.