Podrobno o pripravi snežnih kep z vaniljevo omako

Seveda ni govor o kakšnem pravem snegu, ki se stopi ob močnejšem sončnem žarku. Snežne kepe so sladica iz v mleku kuhanih trdo stepenih beljakov in sladkorja. Navadno jih ponudimo z omako (čokoladno, kavno, pudingasto, vaniljevo) v veliki skledi ali sodobneje v steklenih kozarcih in ponudimo ohlajene.

Zanje potrebujemo beljake. Za štiri osebe zadoščajo štirje, toliko jih dobimo že, če spečemo dve vrsti krhkih piškotov ali za pusta krofe. Beljaki se v hladilniku v posodici obdržijo največ štiri tedne. Če se kdaj zgodi, da ne vemo, koliko jih imamo v posodici, jih stehtamo. En beljak tehta okoli 25 gramov.

Za snežne kepe v kuhani vaniljevi omaki potrebujemo tudi rumenjake. V tem primeru ni treba čakati na krofe, ampak so snežne kepe lahko na jedilniku kadarkoli – no, kadar presodimo, da obrok ali jedilnik potrebuje beljakovine, naš vsakdanjik pa praznični pridih.

Pri delu ni večjih posebnosti, tako da jih zmore pripraviti vsak z vsaj malo kuharskih izkušenj. Edina tegoba je stepanje beljakov v zares trd sneg, kar je z metlico na roke utrudljivo početje, z električnim mešalnikom pa skorajda ne omembe vredno. Sladkor, to že vemo, dodamo postopoma v že skoraj povsem čvrst sneg, nikar prej, sicer se zračni mehurčki razblinijo. Zares trd sneg dobimo veliko laže, če beljake pred stepanjem ogrejemo na sobno temperaturo, kar pomeni, da jih iz hladilnika vzamemo kake četrt ure prej.

Ta sladica ni za hujšanje, le za uživanje. Z manj sladkorja tvegamo, da kepice postanejo hokejski pak, kakor je nekdo na spletu slikovito opisal. Če povrhu še mleko preveč vre, se prikupni oblački razpršijo, se pravi, da se sneg povsem razbije in dobimo eno samo mlečno beljakovo brozgo.

Še nekaj besed o vanilji. Tokrat sem za omako izbrala vaniljev strok. Vaniljev sladkor v vrečki ima sicer krepkejši znan vonj in okus, saj gre za aditiv, aromo, a naravno je pač naravno. Za pristnejši videz sem strok po dolgem prerezala in na plano s konico nožička izbezala še semena.

Meni so všeč, razumem, da najbrž ne vsakomur. Snežne kepe so nostalgična jed. Kadarkoli jih kje ponudijo ali le beseda nanese nanje, dobro prisluhnem. Ne zgodi se, da (starejši) ne bi govorili o spominih, kako jih je kuhala mama, s kakšno kremo jih je ponudila, na kakšen poseben dan itd. Zanima me, o čem bodo govorili današnji otroci kot odrasli čez petdeset, šestdeset let.

Osnovni recept

- 4 beljaki
- 3 žlice sladkorja
- žlica limonovega soka
- 1 l mleka

Vaniljeva omaka
- 4 rumenjaki
- 3 žlice sladkorja
- 1 dl mleka
- 1–2 žlici ruma
- strok vanilje ali vrečka vaniljevega sladkorja

Priprava

1. Beljake stepemo v res trd sneg – toliko, da nam iz sklede ne pade na glavo, če jo obrnemo. V sneg nato postopno, po žlicah, dodajamo sladkor, stepamo naprej, nazadnje prilijemo še sok limone, da bodo kepe bolj snežno bele.

2. V širokem loncu pristavimo mleko in ga skoraj zavremo. Ogenj zmanjšamo in potem v mleko vstavljamo kepe – to storimo tako, da z žličko zajamemo sneg in žličko podrgnemo ob skledi, da dobimo lep žličnik. Lahko pa vzamemo dve žlički: s prvo zajamemo, z drugo obdamo sneg na žlički, da se lepo oblikuje še na vrhu, nato žličnik odstranimo s prve žličke. Čajna žlička je primernejša kakor jedilna žlica, saj žličniki oziroma kepe med kuhanjem močno narastejo.

3. V mleko previdno polagamo oblikovane žličnike. Naenkrat jih vstavimo le toliko, da se med seboj ne dotikajo, tudi ko narastejo. Mleko med kuhanjem kep ne sme vreti, sicer razpadejo.

4. Ko kepe narastejo, to je po kakšnih desetih, dvajsetih sekundah, jih z dvema žličkama previdno obrnemo in skuhamo še po drugi strani. (Kepe so muhaste; nekatere se laže obrnejo, če je spodnja žlička s hrbtno stranjo obrnjena proti kepi.) Penovka je pogosto prevelika in delo z njo preveč nerodno. Vsak naj najde pri sebi najprimernejši pripomoček za obračanje teh izredno rahlih puhastih oblačkov.

5. Ko so kepe kuhane, jih poberemo iz mleka in naložimo v skledo ali kozarce. Poskusimo odcediti čim več zajetega mleka. Postopek ponovimo, dokler ne porabimo vsega snega. Ko končamo, lonec z mlekom odstavimo in s penovko ali cedilcem poberemo vse ostanke beljaka v mleku.

6. V mleko dodamo vaniljev sladkor ali prerezan vaniljev strok. Pristavimo nad šibkim ognjem, da se v mleko začne izločati naravna aroma vanilje. Medtem posebej v posodi dobro penasto stepemo rumenjake s sladkorjem in dodamo 1 dl mleka. To mešanico počasi vlijemo v vroče mleko in krepko pomešamo z metlico. Znova pristavimo in (nad kopeljo) nad šibkim ognjem kuhamo dalje, da se mlečna omaka začne zgoščevati in doseže temperaturo vsaj 72 stopinj. Zavreti ne sme, sicer rumenjaki zakrknejo in omake ni več mogoče popraviti. Kuhana omaka ni gosta kakor puding, ampak redka in se zgosti šele med ohlajanjem.

7. Iz vaniljevega stroka po želji spravimo še semena, tako da jih z noževo konico postrgamo v omako. Strok odstranimo in kremo odišavimo rumom ali katero drugo aromatično žgano pijačo. Alkohol ves izpari, ostane pa aroma, ki deloma prekrije okus po jajcih.

8. Omako malenkost ohladimo, nato z njo prelijemo kepe v kozarcu ali skledi, še lepše pa je, če omako nalijemo okoli njih. Praviloma jih ponudimo dobro ohlajene. Omaka se zgosti šele ohlajena, a nikoli ni kakor puding. Če želimo gostejšo, vzamemo manj mleka (0,5–0,75 litra).

Priporočamo še: Snežne kepe s karamelno omako

Fotografija je simbolična: Getty Images