Poprtnik: slovenski božični kruh
Praznična slovenska peka ne zajema le priprave potic, temveč je tu tudi poprtnik, ki ga tradicionalno pečemo v božičnem času. »Ponekod za božič, drugod na večer pred Svetimi tremi kralji, torej 5. januarja. Nekateri ga pečejo na vsak sveti večer,« pojasni Metka Starič iz Zavoda Parnas, kjer se že dobro desetletje trudijo, da tradicija peke slovenskega božičnega kruha ne utone v pozabo.
Kruh, ki ga delimo
In kaj poprtnik pravzaprav je? To je, pojasni sogovornica, »obredni božični kruh, ki napoveduje dobro letino, blagostanje in vse dobro v prihodnjem letu. Ta kruh delimo vsem družinskim članom, sorodnikom, prijateljem, košček ga dobijo tudi živali, ki jih imamo pri hiši.«
Poprtnik pripravimo iz bolj bogatega testa in je »okrogel, pečen kot hlebec ali v posodi in brez nadeva. Po vrhu je lahko okrašen s testenimi okraski, ki se razlikujejo od hiše do hiše in imajo vsak svoj pomen. Najpogostejši okras so ptički, tički, golobice, ki jih je toliko, kot je otrok pri hiši. Kita povezuje družino, sonček in rožice ter drugi okraski iz rastlinskega sveta napovedujejo dobro letino, na njem so lahko verski simboli,« opiše Staričeva.
Kje pa je navada peke poprtnika najbolj ohranjena? »Čeprav številna imena za poprtnik (tudi župnek, mižnjek, božičnik ...) dokazujejo, da se je nekdaj pekel po skoraj vsej Sloveniji, se je ta nesnovna dediščina do danes ohranila le v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, v delu Notranjske in Štajerske,« še pojasni naša sogovornica iz Zavoda Parnas.
Ptiček za otroke
Omenjeni zavod je leta 2013 skupaj z nosilkami izročila pripravil pobudo za vpis priprave poprtnika v register slovenske nesnovne kulturne dediščine, hkrati pa prek delavnic, filmov, priročnikov, festivala božičnega kruha in podobnih dejavnosti že ducat let spodbuja ohranjanje tradicije peke poprtnika.
Na vprašanje, kdaj se ta kruh razreže, Metka Starič pove, da je to na praznik Sveti trije kralji 6. januarja: »A ker ga ponekod pečejo tudi za druga dva sveta večera, božič in novo leto, ga danes večinoma pojemo takoj, še svežega. Razreže ga ponekod mati, drugod oče, pred rezanjem ga še blagoslovi. Pomembno je, da vsak otrok na svojem kosu dobi tudi ptička.«
Morda še to: letos so poprtnik pekli tudi otroci, vključeni v projekt Kuhnapato, ki ga vodi Anka Peljhan, ravno ta teden pa so v Mestnem muzeju Litija odprli razstavo z naslovom Poprtnik – božični kruh.
Poprtnik (recept)
Nada Lunder je začela peči poprtnik, ko se je poročila in preselila v Dobrepolje, ta praznični kruh pa so jo naučile pripravljati podeželske žene. Vključena je v Zavod Parnas, ki že ducat let skrbi za nadaljevanje tradicije peke tega prazničnega kruha. V zavodu tako pripravljajo delavnice peke poprtnika, sodelujejo z vrtci in šolami. Že sedmo leto pripravljajo čezmejni festival božičnega kruha ter na rednem letnem srečanju v Velikih Laščah izmenjajo izkušnje.
Testo
- 1 kg moke
- 1 dl olja
- 1 jajce, 2 rumenjaka
- 5–6 dl mlačnega mleka
- 80 g sladkorja
- 1 kocka kvasa (42 g)
- zvrhana žlička soli
Za premaz
- 1 jajce (stepemo)
Priprava
- Vse sestavine za testo damo v posodo mešalnika in zamesimo testo. Počiva naj vsaj pol ure.
- Nato iz dveh tretjin testa oblikujemo hlebec in ga preložimo vzhajati na pladenj (obložen s papirjem za peko). Malo ga potolčemo.
- Iz preostanka testa naredimo okraske.
- Hlebec premažemo z vodo in nanj razporedimo okraske.
- Premažemo s stepenim jajcem.
- Pečemo približno 50 minut v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija.
Priporočamo še: Najboljša čokoladna babka: recept z naše delavnice in triki, ki jih morate poznati