Pozabite na pesto iz bazilike, raje ga pripravite s tem zeliščem, ki poganja na vsakem vrtu (VIDEO)

Drobnjak je pravi šampion z vrta: tako pogosto ga omenjamo, ker je spomladi prvi, ki odžene, ko je vse drugo še v objemu zimskega spanja, pa v najboljši mogoči embalaži ga dobimo: ker so stebelca tako tanka, jih zgolj narežemo, najbolje s posebnimi škarjami za zelišča, in imamo že pri roki obliko, ki se idealno skoraj »poškropi« po hrani.
Po okusu pa je v tem drobižku zbrana skoraj cela rastlinska družina: od čebule in česna do milejših šalotk, priljubljenega pora. Ni čudnega, da so mu Francozi priznali mesto med njihovimi fines herbes, najbolj cenjenimi in uporabnimi zelišči. Kdor pa je širše zaveden, ob drobnjaku ponavadi opazi, da ga zelo rade obletavajo čebele – torej zares ni nikakršnega za to, da ga ne bi imeli na vrtu ali v lončku na balkonu.
O drobnjaku (lat. Allium schoenoprasum) je napisanega veliko premalo glede na druge začimbne rastline, čeprav po koristnih učinkovinah ne zaostaja za peteršiljem, šetrajem, timijanom ... Verjetno je razlog tudi v tem, da moramo imeti na voljo svežo rastlino, če ga želimo uporabiti kot pomoč pri zdravstvenih težavah – torej ne suhega in ne zamrznjenega. Iz drobnjaka ne pripravljamo čaja, ne namakamo ga v alkoholu, torej je njegov čas, ko je na voljo svež, sočen, zelen.
Po nekaterih podatkih vsebuje 100 gramov svežega drobnjaka 15 mg železa in približno 50 mg vitamina C, kar je zelo spodbuden namig za pogostejšo uporabo posebno v tem obdobju, ko nas je preplavila spomladanska utrujenost. Ne le da je krvotvoren, drobnjak je odlično sredstvo proti napenjanju, je izreden čistilec črevesja, hkrati mimogrede ureja slabo prebavo, spodbuja tek in nas krepi. Je sorodnik česna in čebule in ljudje, ki ju iz različnih zdravstvenih težav ne uporabljajo, lahko te učinkovine nadomestijo z uživanjem svežega drobnjaka.
Kam dati
Pesto, kot si ga predstavljamo v klasičnem prizoru, ponavadi ozaljša vroče testenine, v katere ga vmešamo, da se maščoba lepo porazdeli in se iz lonca dvigne blaženi vonj po zeliščih. Ni pa pesto samo za testenine: prav tako ga lahko uporabimo pri ribjih in mesnih jedeh, dobro se obnese kot poživitev na popečenih kruhkih, brusketah ali na rižoti. Vabljeni, da razmišljate o tem preprostem, a čudovitem in vsestranskem dodatku.
Če vam drobnjaka ne bo uspelo tako hitro trgati, kot raste, bo zacvetel in se pokazal v vsej svoji lepoti, namreč cveti fantastično in je prava paša za oči. Za konec naj poudarim, da drobnjak lahko posušimo, zamrznemo, vendar tako obdelan na organizem ne deluje zdravilno, temveč jedem doda le okus. Da je lahko izvrsten tudi v sladkih jedeh, pa se boste prepričali takoj, ko boste ugriznili v drobnjakov šarkelj.
Pesto iz drobnjaka
- 150 g drobnjaka
- žlička soli
- žlička limonovega soka
- malo lupinice limone
- 150 g sirnega namaza, rikote ali skute
- 100 ml oljčnega olja
- 2 žlici bučnega olja
Priprava
- Da bo šlo lažje od rok, najprej vzamemo polovico drobnjaka, olja in sol, zmešamo v sekljalniku in nato dodamo še preostanek omenjenih sestavin.
- Dodamo še sirni namaz, lupinico limone, bučno olje in limonov sok ter zmiksamo.
- Hranimo na hladnem.
Priporočamo še: Temelji dobre testeninske solate: triki z naše kuharske delavnice, ki naredijo veliko razliko