Preprosta rešitev, kako na praznični pojedini navdušite vegetarijanskega ali veganskega gosta

December je mesec, ko se največkrat zberemo okrog mize iz družabnih razlogov. Seveda, da kaj dobrega pojemo, še bolj pa z namenom, da se vidimo, poklepetamo in naužijemo bližine. Družabnost okrog mize naj bi bila vsem v veselje, tudi kuharici. Ustvariti vsesplošno dobro voljo pri mizi je kar velik izziv. Kaj postaviti na mizo, da bo vsak našel nekaj zase?

Začnimo s tem, da skoraj vsak izmed nas česa ne je. Poznam ljudi, ki ne marajo kislih kumaric, ki se niti z vilicami ne dotaknejo polente, ki se obrnejo stran, če jim ponudiš ajdovo kašo, in take, ki ne prenesejo gob. Eni ne marajo rozin, pravzaprav sem jih srečala kar precej, ki bezajo rozine iz orehove potice in sladke prosene kaše. Včasih se sprašujem, ali so to zgolj osebne odločitve ali morda neprijetni spomini na otroštvo, ko smo morali pojesti vse s krožnika.

Kdor je navajen zdrave in polnovredne hrane, bo težko navdušen nad jedmi iz konzerve in testeninami iz bele moke. Mnogi izločajo razhudnike, krompir, paradižnik, papriko in jajčevce. Potem je tu velika skupina različnih alergij. Preobčutljivost za mleko, jajca, gluten, oreščke in sojo je nekaj čisto vsakdanjega. Dokaj vsakdanji smo postali tudi tisti, ki uživamo samo hrano rastlinskega izvora, torej vegani. Vedno se razveselim, ko na jedilnem listu opazim majhen zelen v. Super je, če si lahko izbirčen in izbereš zase, kar ti najbolj ustreza. Prav tako je super, če opaziš tistega, ki hrano postavi na mizo. Ni lahko poloviti različnih želja in okusov.

Kako lahko kuharica vsem ustreže? Nikakor. Jaz skomignem z rameni, pripravim čim več različnih jedi in pazim, da se izogibam tistemu, kar bi bilo lahko problematično. Pred dnevi sem imela na kosilu zelo ljube goste, ki so me resnično razveselili z obiskom. Jedilnik je bil premišljeno sestavljen. Še topli kruhki naravnost s ponve in domač namaz iz čičerike, ajdova kaša z gobami, dušeno rdeče zelje, začinjeno po indijsko, in ameriške jabolčne palačinke s čokoladnim prelivom. Komentirali so, da je res zanimivo, kako se lahko človek dobro naje tudi brez mesa. Zmaga!

Včasih sem v vlogi veganke, ki po svojem okusu skuha za druge, ki niso nujno vegani. Potem se zgodi obratno, da tisti, ki niso ravno vegani, skuhajo nekaj veganskega zame. Tako se je zgodilo včeraj na večerji pod planinami, v alpskem hotelu. Zeleni v na jedilnem listu je obljubljal vegansko hladno in toplo predjed ter dve glavni jedi. Po bogati gobovi juhi sem izbrala popečeno cvetačo. Ta cvetača je neverjetna. Tako nevtralnega okusa je, da jo kreativni kuhar odkrije vedno znova. Tokrat je bila popečena na žaru preprosto odlična.

Nisem še slišala za alergijo na cvetačo, zato jo priporočam za družabno mizo. Če je kdo ne mara iz čisto osebnih predsodkov, pa mu bo lahko žal, če je ne poskusi.

Cvetača z žara

• srednje velika čvrsta cvetača


• šopek peteršilja


• zrnca granatnega jabolka (ni nujno)

Marinada

• žlička kurkume


• žlička koriandra


• žlička sladke paprike


• žlička česna v prahu


• sol, poper in čili po okusu


• 2 žlici oljčnega olja

Omaka

• žlica limonovega soka


• žlica tahinija


• tri žlice vode


• nožev vrh soli


• strok česna


• stebla peteršilja

Priprava

1. Cvetačo narežite na centimeter široke rezine. Z malo sreče vam bo uspelo narezati rezine, ki spominjajo na drevo. Z manj sreče bo rezina razpadla na manjša drevesa, kar bo vseeno super. Zmešajte sestavine v marinado. Rezine ali rezinice premažite s čopičem, ki ga pomakate v marinado.

2. Nasekljajte peteršilj. Stebelca prihranite za omako.

3. Segrejte namizni žar. Cvetačo položite med dva lista papirja za peko, pokrijte in pecite, da lepo porjavi.

4. V manjšem blenderju zmiksajte vse sestavine za omakco.

5. Cvetača z žara bo najboljša takoj, direktno z žara na krožniku. Ponudite z omakico iz tahinija, za praznično vzdušje dekorirajte z zrnci granatnega jabolka in peteršiljem, rdeče in zeleno je decembrska kombinacija.

Preberite še: Zapečena cvetača

Fotografija: Hana Splichal