Špageti z raštiko in gobami

Nekatere stvari so v mrazu najboljše, recimo topla bunda, podložene rokavice, ogenj v kaminu in raštika. Mraz ji ne škodi, ravno nasprotno. Ko pride vsaj malce pod nulo, je njen čas. V dobrih razmerah zraste kar visoko in s širokimi listi zavzame konkreten prostor na vrtu.

Kaj je raštika

Spada med kapusnice, ki jih manj poznamo. Vedno se sprašujem, zakaj je tako, da so trpežne rastline tako malo vredne, bolj nas zanimajo tiste, ki jih je težje vzgojiti. Mantra »mora biti težko« zveni nekako bolj domače. Raštika se za to mantro ne zmeni in raste z lahkoto, dobro prenese različne vremenske razmere, uspeva skozi vse leto, celo pozimi in v mrazu, ko postane najslajša. Mraz izniči njen rahlo grenki okus, ki ga ima vsa zelenjava iz družine kapusnic. Raštika, angleško collards, latinsko Brassica oleracea, spada med kapusnice brez glave, tiste, ki listov ne zvijejo. Po obliki spominja na listnati ohrovt, po okusu bolj na zelje. Pogosto jo najdemo v Dalmaciji, gojijo jo v Španiji, na Portugalskem, v Južni Ameriki, Afriki.

Spada med najstarejše gojene rastline. Njen izvor ni znan, gojili naj bi jo že v času faraonov v Egiptu. Poznali so jo v stari Grčiji in kuhali povsod, do koder je segel njihov kulinarični vpliv. Raštika je bila dolgo zelo znana in priljubljena zelenjava tako med revnimi lonci kot na kraljevih mizah. Težko je razumeti, kaj jo je izrinilo iz naših kuhinj in vrtov, saj je dostopna, okusna in zdrava hrana.

Raštika je med kapusnicami najnežnejšega okusa. Njeni listi so mehki, celo stebla, dokler ne olesenijo, skoraj nimajo nitkastih vlaken. Liste zato povsod na Balkanu uporabijo za zvijanje sarmic. Odlična je kuhana s krompirjem v kosih, na podoben način kot blitva, kar je vsakdanji dalmatinski recept. Kuhano zelenjavo zabelite z oljem, dodajte nasekljan česen, radodarno popoprajte in preprosta priloga je pripravljena. Iz raštike bi lahko skuhali gosto enolončnico s krompirjem, rižem ali drobnimi testeninami ter dodali kuhan fižol. Za bolj skromno juho ne potrebujete drugega kot na kockice narezano raštiko, česen, čili in morda suh paradižnik. Bistveno bolj nasiten pa je krožnik špagetov z raštiko in gobami. Dokler je zunaj špičasto hladen dan, bo ravno ta recept prava izbira.

Špageti z raštiko in gobami

Za 2 osebi.

• 200 g špagetov


• 150 g raštike


• 100 g gob


• par strokov česna


• svež ali cel posušen čili


• timijan


• sol in poper


• oljčno olje


• rezina kruha

Priprava

1. Gobe narežemo na večje kose. Česen nasekljamo. Čili narežemo na obročke. Raštiko očistimo, odrežemo debelejši del pecljev. Velike liste zvijemo v rolico in narežemo na zelo tanke rezance. Rezino kruha popečemo v toasterju ali v ponvi na malo olja. Ko se ohladi, ga natrgamo v velike drobtine.

2. V večji ponvi segrejemo žlico ali dve olja, popražimo najprej čili, dodamo gobe in znižamo temperaturo. Ko gobe ovenijo, dodamo česen in timijan, kratko popražimo. Zdaj dodamo tanko narezano raštiko, solimo in popramo. Pražimo pokrito pri nizki temperaturi. Če je potrebno, zalivamo z vodo po žlicah. Raštika se bo hitro zmehčala, zato ponev pravočasno umaknemo s štedilnika, da se ne razkuha.

3. Medtem v slani vodi skuhamo špagete. Odcejene in še vroče stresemo v ponev k raštiki in gobam ter dobro premešamo.

4. Posujemo s praženim, nadrobljenim kruhom in pustimo pokrito par minut, da se okusi povežejo.

Priporočamo še: Obara: tako jo skuhamo, da je še bolj okusna, a ne premastna