Trpotec, preprosto neverjeten

Veliko ljudi poleti preneha nabirati divje zelenje. Razlog je, da se rastline »zamenjajo«. Zdaj so med najbolj okusnimi druge, kot so bile spomladi, in večina jih ne pozna najbolje. Poleg tega je okus nekaterih rastlin v poletnih dneh lahko močnejši, hranila bolj skoncentrirana in ljudje z njimi težko pripravijo obroke, ki bi bili okusni. Seveda je zdaj tudi na vrtovih dovolj lastne zelenjave, a ker poznamo hranilne vrednosti plevela in dišavnic iz narave, jih za dobro počutje uporabljamo tudi poleti, pravi dr. Katja Rebolj, ki nam vsak mesec odstira poglede v čudoviti svet uporabnih rastlin, ki jih premalo ali sploh nič ne poznamo. In prav trpotci so tak plevel, na videz skromni, v svojem bistvu močni in mogočni.

Trpotcev po svetu raste več kot 200 vrst. Najprej razčistimo: je pri nas tudi kak tak, ki ga je treba pustiti pri miru, ali so vsi koristni in zdravilni?

V Mali flori Slovenije je zabeleženih 10 vrst trpotca. Nekateri rastejo le na omejenih lokacijah in spadajo med ranljive vrste, zato jih ne nabiramo. Tako nam za zeliščarsko in kulinarično uporabo pravzaprav ostanejo veliki (ali širokolistni), srednji in ozkolistni (ali suličasti) trpotec. Vsi ti so zdravilni in okusni ter kot dodatek hrani potrdijo rek »hrana je tudi zdravilo«.

Kakšna je pravzaprav razlika med trpotcem, ki ima široke liste, in tem, ki ga omenjate danes, z ozkimi?

Tradicionalno so slovenski zeliščarji za pripravo svojih zdravilnih pripravkov vedno uporabljali ozkolistni trpotec. Tako je navada ostala. Raziskave pa so pokazale, da se po učinkovinah le malo razlikuje od obeh drugih. Ponekod veliki ali širokolistni trpotec celo bolj cenijo kot ozkolistnega. Za kulinariko je torej vseeno, katerega naberete. Poglejte v svojem okolju, kateri vam je najbolj dostopen. Splača se.

Kako je mogoče, da ena sama rastlina deluje na tako veliko število težav, kot to navajajo pri trpotcu? Od majhnih ran do črevesja, bronhitisa, kašljanja? Katere učinkovine so tako »široke«?

Trpotec deluje predvsem na kožo in sluz­nico. Vsebuje več snovi, ki delujejo kot zdravilne učinkovine, na primer čreslovine, ki izboljšajo izločanje sluzi in izkašljevanje ali pa glikozid aukubin, ki deluje protibakterijsko in protivnetno. Tako ščiti sluznico, predvsem sluznico dihalnih poti, na koži pa zelo dobro pozdravi rane, sončne opekline in pomaga blažiti pike žuželk.

Med zeliščarskimi pripravki se najbolj uporablja trpotec kot sirup ali čaj, pri tem v kombinaciji z lapuhom, lučnikom in vijolico. Za občasno pripravo je priporočljiv tudi sveže stisnjen sok, ki deluje razstrupljevalno in poveča koncentracijo. Najbolj priročno pa je uporabiti sveže nabran trpotec, ki smo ga prinesli s sprehoda.

Kaj mislite, kako to, da vsi ves čas ne uporabljamo trpotca, če je tako zelo zdrav? Kaj so njegove pomanjkljivosti, težave?

Tudi sama se pogosto sprašujem, zakaj ljudje bolj ne izkoriščajo teh najbolj pogostih in zdravilnih rastlin okoli nas. Zavedanje, da so ravno rastline okoli nas lahko izjemen vir hranil in zdravilnih učinkovin, se v naši družbi počasi spet budi. Spoznala sem kar nekaj ljudi, ki so si pomagali s temi rastlinami, celo takrat, ko so zdravniki obupali. Vendar za nas nabiralce in zeliščarje ni glavni namen zdravljenje, ampak predvsem preventiva in prehranjevanje po načelih trajnosti in vitalnosti.

Za trpotec stranski učinki niso znani. Verjamem, da če bi pretiravali, bi imeli pospešeno prebavo, drugače pa gre za varno rastlino, ki jo lahko redno vključujemo v svoj jedilnik.

Povejte, kaj bi moral vsak znati pripraviti s trpotcem. Samo en, res ključni namig.
Kot omenjeno: listi trpotca so hitro nabrani in recimo na kašah zdravilen in okusen dodatek v kuhinji.