Zgodovinsko: sejanje maka na pšenično polje

Tega verjetno v vsej zgodovini univerzuma še nihče ni počel: kakor so nam obljubili, so v Prekmurju, kjer raste tudi pridelek za Žitov bio program, med pšenico poskusno zasejali še poljski mak, čudovito cvetlico, sicer opredeljeno kot plevel, a zaslužno, da je svet včasih veliko lepši.

Spomnimo: pred časom smo imeli akcijo z Žitovo blagovno znako Natura, v kateri sta dva bralca OK dobila priložnost, da pri kmetih, sodelavcih njihovega bio programa, pridelata lastno zalogo zrnja. Že tedaj smo, ko smo se vozili med prostranimi prekmurskimi polji, opazili, da je pri nas mak na najboljši poti, da ga popolnoma iztrebimo. Kar bi bila velika škoda, kajti ta cvet redkokoga pusti hladnega: polje pšenice se nam z makom zdi bolj pravo, bolj naravno, bolj starosvetno lepo. Svet se zdi bolj tak, kot bi moral biti.

Začuda je naše jadikovanje vzbudilo eno samo strinjanje. Leopold Miš, vodja bio programa v Žitu: »Tudi mene je zmotilo in sem začel nenadoma pogrešati, da bi vsaj na poljih, kjer raste ekološki pridelek, videl kak mak, plavico.« In že tedaj je padla ideja za nekaj, kar bi bilo za vsakega kmeta verjetno nepojmljivo: poljski mak bodo kupili in načrtno dosejali v pšenico, v kateri že zaradi višine, nekoliko pa tudi zaradi simbolnosti, najbolj pride do izraza. V razpravi je koristno sodeloval tudi tehnolog Panvite, Boštjan Ferenčak, ki je dodal, da mak pravzaprav pšenice ne bi smel ogrožati ali škoditi pridelku. In ni bilo več ovir …

Da pa ne bi kdo mislil, da je bilo lahko: za makovo seme se je bilo treba kar potruditi, kajti govorimo o navadnem poljskem maku, ne kaki sodobni okrasni sorti, ki jo kupimo v vrečkah. Nazadnje je prispel, iz Nizozemske. Potem je bilo treba le še ugotoviti, kako ga posejati, kajti navodila za kmete, ki bi radi v svoj pridelek zasejali še plevel, so precej redka 🙂 Na koncu je padla odločitev, da ga skupaj s pšenico posejejo že jeseni in mu tako dajo enake možnosti, ko se bo začela nova rast. Na voljo sta bila dva kilograma makovega semena, po kilogram za vsak hektar, z amatersko kalkulacijo ocenjujemo, da je to kakih dvajset milijonov semen.

Nekaj ga je šlo v sejalnico skupaj s pšenico, tako da bo mak rastel v vrstah in ga ne bodo izpulili z grabljami, s katerim se sicer odpravlja plevel v žitnih poljih, nekaj pa ga je ekipa, Miš ter Panvitina Boštjan Ferenčak in Simona Petek, posejala še na roko, kajti to polje je ob cesti in vsi skupaj smo želeli, da imajo od lepega prizora kaj tudi ljudje, ki se bodo vozili mimo. Lokacija: pri počivališču Murska Sobota na AC proti Lendavi. Ne skrbite, če se bodo te zgodovinske rabote obnesle, nas čaka lepa reportaža z makovega polja. Še več: Leopold Miš meni, da to sploh ne bo zadnje polje, ki mu bomo vrnili lepoto. Nekaj se bo sejalo samo, nekaj bomo mi …

Fotografije: Tadej Regent

Preberite še: Trije triki Marthe Stewart, s katerimi bo lupljenje kostanja lažje

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.