Odprta Kuhinja

5 resnic in zmot o korenju, ki jih morate poznati

Little kid boy holding a fresh harvested ripe carrots in his hands. Close up.
Odpri galerijo
A+   A-
Zakaj smo včasih kuhali toliko različnih jedi iz korenja – danes pa nič več? To spoznanje nas je obšlo skupaj z dejstvom, da letos krasno uspeva vse, kar ima korenino in gomolj. Kaj vse se še lahko naučimo?


1. Vijoličasto je starejše od oranžnega


Videli ste korenčke v barvi jajčevcev in vas je osupnilo, kakšnih genskih vragolij je sposobna sodobna znanost. Napaka. Vijoličasti korenček je veliko bolj prvobiten in starejši od oranžnega. Oba pa poseka tisti, ki je skoraj bele barve. Takole je bilo: korenček so prvi organizirano pobirali v današnjem Afganistanu, ampak je bil zanič, zato so uporabljali večinoma samo seme. Prvi so se s selekcioniranjem na podlagi okusa trudili stari Rimljani, za njimi Arabci. Glede barvnega razpona pa: oranžni, ki je za naše zahodne oči edini videti naraven, je plod naravne mutacije, ki se je zgodila v 17. stoletju na Nizozemskem. In ker je bila to od nekdaj uradna barva njihove kraljeve družine, so se zelo zavzeli, da se je ohranila in razširila.
Priporočamo: Domač breskov sok s korenjem

2. Najbolj sladki so najmanjši, bejbi korenčki.


Ne, sploh ne. Količina sladkorja, po kateri je ta korenovka še posebno znana (med 4 in 6 odstotki ga je), narašča s starostjo rastline, mladi so samo simpatično hrustljavi in se nam zato zdijo boljši. Žal se s starostjo povečuje tudi vlaknatost, ki jo čutimo v tem, da se težko preglodamo skozi korenček. Primerno razmerje med sladkorji in okusom ter vlaknatostjo korenčki dosežejo, ko je del, ki nekoliko pogleda iz zemlje, približno takega premera kot vrat steklenice.

3. Zakaj je domač korenček vedno boljši kot kupljen


Zato, ker je večina koristnih snovi, pri korenčku je to predvsem vitamin A, ki ga telo proizvede iz korenčkovega betakarotena, pod tanko kožico. Prav tisto, ki jo pri kupljenem korenju najraje ostrgamo z lupilcem za krompir – in najverjetneje je to tudi boljša izbira, kajti prav v istem delu se nalagajo škodljivi ostanki agrokemije in prav tam tudi zagreni in ustvari nenavadne okuse. Zato je torej domač korenček boljši: ker nismo uporabljali raznih pesticidov, ga samo na trdo zdrgnemo pod tekočo vodo. Znanstveniki so tudi ugotovili, da korenju precej škoduje premetavanje in drgnjenje med industrijsko obdelavo in transportom.

4. Zagotovo je najbolj zdravo, če korenček uživamo presen ...


Niti ne. Korenje spada med zelenjavo, ki ji kuhanje pravzaprav koristi in poveča dostopnost karotenoidov. Tudi tu pa je treba včasih izbirati. V prvi točki smo vas navdušili za čudovito vijoličaste korenčke: teh ni dobro preveč kuhati, kajti barvilo, ki jim daje tako barvo, je topno v vodi – in bo tam tudi ostalo.

5. In najpomembnejše – kateri korenčki so najbolj okusni?


Ne boste verjeli, obstaja resen akademski preizkus, slepi test, na katerem se je izkazalo, da ljudem najbolj prija okus – belega korenja.

Leto gomolja bo lepa in potrebna priložnost, da nekatere recepte obudimo, nekatere pa izumimo na novo. Lotila se jih je Mirjam Grilc, predstavili pa vam jih bomo med tednom, začenjamo pa z vrhunsko korenčkovo marmelado.

Fotografija: Zaikina/Getty Images

 
Datum Objave: 10.7.2020 ob 11:07

Več iz te teme:

Naročite se na e-novice: