Enkrat za vselej: ali je meso pred pripravo res treba oprati

Družbena omrežja so za mnoge že lep čas vir navdiha, tudi kulinaričnega. In res – tam marsikdaj najdemo ideje za marsikatero kosilo. A zavedati se moramo, da je treba vse informacije, ki jih črpamo na svetovnem spletu, začiniti z gramom soli – o njih malce podvomiti, torej.
Eden izmed takšnih primerov je praksa pranja mesa, preden se lotimo njegove priprave. V zadnjem času namreč vse pogosteje opažamo recepte, ki se začenjajo prav na tej točki. Še več, nekateri pri tem dodajajo celo detergent za posodo in zobno pasto.
Čeprav gre večinoma za recepte, ki nastajajo čez lužo, pa smo se vseeno odločili malce poglobiti v vprašanje. Kaj se pravzaprav zgodi, ko operemo meso? Obrnili smo se na Neli Selan, predavateljico na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Če je meso čudne teksture ali vonja, ni užitno
»Če piščančje meso oddaja neprijeten vonj, je to znak, da z njim nekaj ni dobro. Ta vonj je posledica bakterij, ki so se razvile oziroma se razmnožujejo in proizvajajo spojine, ki imajo neprijeten vonj,« pove živilska strokovnjakinja. To seveda ne pomeni, da bo boljše, če ga operemo. »Takšno meso je pokvarjeno, morda celo okuženo s salmonelo ali kampilobakterjem,« opozori.
»Voda bakterij na mesu nikakor ne uniči,« pove Selanova. S spiranjem naredimo celo več škode. »Tega ne delamo, saj na mesu ostajajo bakterije, ki se lahko s pomočjo kapljic vode prenašajo na druge dele kuhinjske površine oziroma na kuhinjske pripomočke in se tako lahko celo razširijo, tveganje za okužbo pa tako le povečamo,« opozarja.
Nevarnost navzkrižne kontaminacije
Glavni razlog za to je nevarnost navzkrižne kontaminacije. Ko piščanca splaknemo pod tekočo vodo, drobne kapljice vode, ki vsebujejo bakterije, brizgajo po bližnjih površinah, kot so umivalnik, pult in kuhinjski pripomočki. To ustvarja pogoje, v katerih se bakterije, kot sta salmonela in kampilobakter, širijo po kuhinji. Te bakterije so med najpogostejšimi povzročitelji zastrupitev s hrano in lahko povzročijo resne prebavne težave, zlasti pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, otrocih in starejših.
Namesto pranja mesa je tako precej bolj pomembno, da se naučimo z njim pravilno ravnati. »Pomembno je, da znamo presoditi, kdaj je meso neužitno,« pove strokovnjakinja. »Če je bilo meso po zakolu ustrezno shranjeno in zapakirano, ne bi smelo imeti neustreznih vonjav, sluzi in podobno,« pravi.
Nekaj nasvetov
Pri ravnanju z mesom pa se velja držati še nekaj spodnjih nasvetov. Pred in po rokovanju s surovim piščancem si je treba roke umivati z milom in toplo vodo najmanj 20 sekund. Površine, ki pridejo v stik s surovim mesom, je treba takoj očistiti z vročo milnico ali razkužilom. Najpomembnejši ukrep za zagotavljanje varnosti je toplotna obdelava piščanca na notranjo temperaturo najmanj 74 stopinj Celzija, kar je mogoče preveriti z uporabo termometra za meso. Visoka temperatura učinkovito uniči vse škodljive bakterije. Nikakor pa mesa pred kuhanjem ali peko ni treba prati.