Kako sušimo paradižnik

Njihova cena je kar zasoljena, a je povsem razumljiva, saj je v sušenje paradižnika vloženega veliko truda in precej energije. Lahko sicer sušimo na soncu več dni, a nagajajo žužki, mušice (z njimi se borimo z zaščitnimi mrežami proti komarjem), pa muhasto sonce, ki se ravno v »tistih dneh« praviloma skrije za oblake. Hitreje, pri 50–70 stopinjah v približno dveh dneh gre s sušenjem v pečici, najbolj nadzorovano pa v gospodinjskem sušilniku, kakor sušimo sadje, kar smo se po korakih učili lani.

Paradižniki so dovolj suhi takrat, ko so še nekoliko mehki na pritisk, podobno kot suhe marelice. Takšne shranimo v olje, da postajajo z leti vedno boljši in bolj cenjeni, bolj suhe, trše in usnjate pa v platneni vrečki in so za sprotno rabo. Ko jih potrebujemo, jih namočimo v vodi in porabimo kakor sveže.

Za sušene paradižnike izberemo vrsto, pri kateri so plodovi manjši, z malo semeni in mesnati, torej vsebujejo manj vode. (Svetujem pelate, češnjevci imajo preveč semen.)

Postopek

1. Plodove prerežemo na pol, jih pokonci postavimo na pladenj sušilnika, pekač iz pečice s peki papirjem, da se ne primejo, ali na rešetke pečice in potresemo z grobo soljo.

2. Postavimo na sonce, v pečico, segreto na 50 stopinj, ali v sušilnik, ki ga sprva nastavimo na najmanjšo moč, kasneje pa moč malo povečamo.

3. Po nekaj urah, oziroma na soncu po treh dneh, delno posušene stisnemo skupaj, da izravnamo navznoter zvite robove, tako se hitreje posušijo do konca. Na soncu potrebujemo približno 1 teden, v pečici pri priprtih vratcih ali v sušilniku 1 do 2 dni.

4. Mehkejše shranimo v kozarec, dodamo začimbe, nato s stresanjem, da izločimo zračne mehurčke, prilijemo olje, bolj suhe pa shranimo v platneno vrečko.

Priporočamo še: Vložene bučke v oljčnem olju po sicilijansko

Fotografija: Thinkstock