Odprta Kuhinja

Katere češnje so najboljše, smo vprašali briškega pridelovalca

ni podpisa
Odpri galerijo
A+   A-
Zanimalo nas je, kako kupiti najboljše češnje, kajti cena nikoli ni nizka. Se splača malo potruditi in imeti znanje. Kaj vprašati prodajalca, katero sorto izbrati, če jih ima več.


Pet vasic v slikovitih in med Slovenci zelo priljubljenih Brdih bo danes in jutri prizorišče poklona čudovitemu sadežu, ki skupaj z jagodami pomeni najboljše, kar prinese svežega pozna pomlad: češnji. Dobrovo, Medana, Kojsko, Gonjače in Kozana so se povezali in bodo obiskovalcem dali v pokušino tisto, brez česar verjetno pri nobenem človeku ne mine pomlad: vsaj za pest sočnih, sijočih češenj.
Mogoče vas zanima: Češnje: takšna bo letos cena za kilogram

Zanimalo nas je, kako kupiti najboljše sadeže, kajti cena nikoli ni nizka. Se splača malo potruditi in imeti znanje. Kaj vprašati prodajalca, katero sorto izbrati, če jih ima več, pa če boste med obiskovalci praznika v Brdih ali pa se boste zapletli v pogovor z branjevci na tržnici. Mi smo vprašali Mateja Drnovščka, ki prihaja z istoimenske kmetije v Vedrijanu pri Kojskem. Odvisno od letine pridelajo od 20 do 25 ton češenj, kakih trideset sort jih imajo, vse od najbolj zgodnjih do poznih. Zanesljiv naslov so prav v tem času tudi za jagode, ki jih prodajajo ob cesti pod Dobrovim in prihajajo naravnost iz nasada, ki je takoj za stojnico, tako da so prepričljivo sveže. Ob tem pa na dvajset hektarih sadovnjakov in vinogradov pridelujejo še marelice, breskve, hruške, fige, slive, kaki, kivi ...

Drnovščkovi so predana in velika sadjarska družina. FOTO: Arhiv družine Drnovšček
Drnovščkovi so predana in velika sadjarska družina. FOTO: Arhiv družine Drnovšček

Sorta burlat


»Vsak, ki je poskusil dovolj češenj, ve, da je mejnik sorta burlat. Preden dozori ta, so vse mehke. V Brdih burlat običajno obiramo nekje v prvi četrtini maja. Letos je bila pomlad bolj lena in je z vsem skupaj štirinajst dni zamude, vendar je ta češnja vseeno že večinoma pobrana,« pravi sogovornik.

Gre za češnjo, ki sicer še ni tako trda kot tiste, ki jih običajno imenujemo s splošnim izrazom hrustavke, vendar pa je polnejšega in bogatejšega okusa kot najzgodnejše. Težko pa bi katero posebej omenili kot najboljšo, meni mladi sadjar, kajti v tem času je na trgu še veliko drugih komercialnih sort. Okus je v resnici kombinatorika: odvisen ni le od sorte, ampak tudi od tega, na kakšno podlago je češnja cepljena, v kakšni klimi raste, v kakšni zemlji. Po navadi tudi ni tako, da bi kupci hoteli prav določeno sorto, ampak sadjarji obirajo tiste, ki so tisti trenutek zrele, in jih prodajajo kot rinfuzo: vsakega po malo je v kilogramu.

Zgodnejše češnje so tudi tiste, ki gredo večinoma kar takoj na mizo in v usta, za predelavo pa se odločajo predvsem tisti, ki jih imajo doma na vrtu, kadar pa jih kupijo, so to pozne sorte. Večinoma ljudje, ko se najejo tistih prvih – v Brdih so zrele že okrog prvega maja –, iščejo bogat okus. Tu se velja spomniti karnijevke, pozne, skoraj črne češnje, ki je znana po tem, da je primerna za vlaganje, likerje in peciva ...

Pod Dobrovim je vedno gneča pri Drnovščkovih (na fotografiji Alenka Drnovšček), ta čas imajo tudi jagode. Ko kupujete češnje, gre največkrat za rinfuzo: mešanico sort, ki so tisti čas zrele. FOTO: Arhiv družine Drnovšček
Pod Dobrovim je vedno gneča pri Drnovščkovih (na fotografiji Alenka Drnovšček), ta čas imajo tudi jagode. Ko kupujete češnje, gre največkrat za rinfuzo: mešanico sort, ki so tisti čas zrele. FOTO: Arhiv družine Drnovšček

Kaj pa češnje hrustavke, kako je s temi?


Matej Drnovšček pravi, da je na trgu toliko križancev komercialnih sort, da tudi te dobimo že po burlatu, vendar so pogosto za sadjarja celo bolj zahtevne: »Trša ko je kožica, prej poči, če jo doseže obilno deževje in se napne.« Ampak tudi tu je na delu kombinacija okoliščin: kakšna je v času dežja temperatura in celo to, kakšne oblike je: »Stare, originalne sorte tu pri nas, ki so se imenovale hrustljavke –​ napoleonke ali francoska sorta –, so še nekako odporne proti pokanju, ker so srčaste oblike in voda s sadeža lepo odteče.«
Preberite tudi: Kako organiziramo piknik (in super priročni recepti)

Fotografije: Mila Usmanova/Getty Images (naslovna fotografija) in Arhiv družine Drnovšček

Datum Objave: 3.6.2023 ob 08:06

Več iz te teme:

češnječešnje hrustavkeburlat

Naročite se na e-novice:

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder ReščičLjubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiranja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.