Odprta Kuhinja

Na vrtu bo zdržal tudi pod ničlo

Odpri galerijo
A+   A-
Najprej poberemo štrucarja, tržiškega in solkanskega pozimi silimo; tudi poletne sorte so na prostem lahko do novega leta in jih ni treba pobirati prehitro.



Kdor je pravi čas mislil na solato pozimi, je gotovo posadil različne sorte radiča. Tako bo skleda sveže solate, pa še pisane povrhu, lahko na mizi vsak dan, vse do pomladi, ne da bi morali zaviti na tržnico.

Radič delimo na letne in prezimne sorte. Slednji je tisti, katerega bujno listje režemo vse poletje, medtem ko letnih sort ne režemo, tako bo naredil glave do jeseni. Glede na uporabnost jih delimo na glavnati radič, radič za rezanje in radič za siljenje.

Nekatere sorte glavnatega glave oblikujejo že jeseni in jih lahko pobiramo že pred zimo, to sta denimo sorti pala rosa in pan zuccher, na prostem pa prezimijo denimo treviški rdeči in pala bianca.

Druga skupina, to je radič za rezanje, raste zelo hitro in se obrašča, kakor rastline režemo. Sejemo ga na gosto, če pa posevek redčimo, se bodo razvile glavice.

Za siljenje, to je dokaj preprost postopek, pri katerem iz korenin radiča, ki ga pozimi spravimo v zasipnico, zrastejo sočne, hrustljave glavice, ki med sladokusci veljajo za pravo poslastico, so primerne sorte verona, treviški in solkanski.

Zdaj je čas, da izkopljemo rastline, ki jih čez zimo nameravamo siliti. Korenino odrežemo na 15 centimetrov, liste nad glavo korenine pa skrajšamo na 2 do 3 centimetre. Rastline spravimo v zabojček s peskom, ki ga postavimo na hladno.

Rastline za siljenje posadimo v posodo s kompostom ali substratom, pazimo, da se korenine ne dotikajo, glava korenine pa ne sme biti zasuta s kompostom. Posode postavimo v temen prostor oziroma jih pokrijemo. Do rastlin namreč ne sme prodirati svetloba, saj postopek poteka brez fotosinteze.

Radič bo zrasel v šestih do osmih tednih. Ko ga porežemo, bo zrasel še enkrat, vendar bodo glavice manjše. Če sadimo v ustreznih intervalih, bomo imeli stalno na voljo sveže glavice siljenega radiča, ki ga pri nas pridelujejo predvsem na Primorskem.

Za radič, ki ga pustimo na vrtu, velja, da ga ne smemo pobirati prehitro, saj tudi letne sorte prenesejo stopinjo ali dve pod ničlo. Najbolj je občutljiv štrucar, zato ga pojemo najprej.
Kakor pri skladiščenju velja tudi za prezimovanje na prostem, da rastlinam odstranimo morebitne poškodovane in obolele liste.

Ko radič poberemo, mu podaljšamo svežino tako, da ga zavijemo v časopisni papir, po možnosti ga izkopljemo s korenino. Tudi radič, ki ga kupimo v trgovini ali na tržnici, a ga ne porabimo takoj, je bolje kot v vrečki hraniti v časopisnem papirju in na hladnem.

Besedilo: Alenka Kociper

Naslovna fotografija: Thinkstock

Preberite še:
Datum Objave: 10.11.2017 ob 16:11

Več iz te teme:

Naročite se na e-novice: