Sestri, ki sta v slovensko prestolnico pripeljali kurtoš

Kürtőskalács je izvorno ime tega kvašenega peciva, ki pa ima po evropskih državah več imen. Nekateri ga zaradi svoje oblike imenujejo dimnik. Prispodoba izhaja iz dejstva, da se iz kurtoša, ko ga vzamejo iz palice, na kateri je pečen, pokadi kot iz dimnika.

Tako kot se pokadi iz dimnikov pozimi, decembra, ki je, vsaj v primeru Sisters Kurtoš, poleg poletja, sezona, ko se ga poje največ, kot pravita sestri, ki se zelo dobro razumeta. Njuna navezanost pa vsekakor prerašča meje sestrskega odnosa.

»Če tega ne bova naredili midve, bodo drugi«

Špela in Maša, stari 31 in 28 let, sta pekarnico v samem središču mesta na Bregu ob Ljubljanici skupaj s svojima partnerjema odprli julija lani. Pravzaprav se je vse zgodilo zelo hitro, razlagata.

»Vedno sem želela imeti nekaj svojega, najprej pekarno, nato lokal, na koncu se je ponudila ta priložnost. Pa sem pomislila: "če tega ne bova naredili midve, bodo drugi",« pojasni starejša sestra Špela, kuharica po poklicu, ki v gostinstvu, v katerem se je preizkusila že v najrazličnejših vlogah, dela od svojega 15. leta.

Njena mlajša sestra, ki je pred kratkim prvič postala mamica, doda, da je tudi sama vedno uživala v peki, čeprav bolj ljubiteljsko kot Špela. Po izobrazbi je diplomirana dizajnerka notranje opreme, njun lokal pa je opremila sama. »Oblikovala sem logo, cenike, table, sama delam tudi letake, skrbim pa tudi za marketing.«

Prvi mesec sta bili v pekarnici veliko sami in čakali na goste

Prav dobra reklama pa jima je pomagala dobiti stranke. Priznavata, da je težko vzpostaviti nekaj svojega, četudi sta iz izkušenj in dela v gostinstvu vedeli, kako je biti v tem poslu. A ko je enkrat nekaj tvoje, ugotoviš, koliko dela se skriva še zadaj, pojasni Špela. Že pred odprtjem se tako ukvarjaš s tem, kako vzpostaviti ta posel, potem, ko je odprto, pa s tem, kako privabiti ljudi.

»Ko sediš v lokalu, pa nihče ne pride, ker ne ve zate. Prvi mesec sva bili veliko sami in se spraševali, ali bo sploh kdo prišel,« se začetkov spominja Maša. A nekaj upanja sta še vedno imeli in z dobro reklamo je v njuno majhno, lično urejeno pekarnico prihajalo vedno več gostov.

Pravi hit so mesečni kurtoši

Poleg tradicionalnih kurtošev, posutih s sladkorjem in cimetom, ponujata tudi hladne, polnjene s sladoled, ter slane. In kaj je glavna razlika med julijem 2018 in danes, če zaidemo na Breg? Vsekakor so po letu dni pridobili več znanja in izkušenj, prav tako pa ves čas nadgrajujeta samo pripravo.

»Letos pred poletjem smo malce spremenili ponudbo: sladoled smo zamenjali z domačim, tudi slane kurtoše smo posodobili: prej so bili bolj podobni sendvičem, zdaj so bolj podobni pravim kurtošem, vse sestavine so v testu in deluje kot kruh z dodatki.« Poleg tega pa je večji poudarek na mesečnih kurtoših, okusih meseca, ki so postali pravi hit.

Ti niso nujno vezani sezonsko, upoštevata pa, da pašejo v letni čas. Novembra imata denimo v ponudbi "hruškico": mandljev kurtoš, polnjen s hruškami, kuhanimi v vinu, vaniljevim sladoledom ter sirom maskarpone in s smetano. Po vrhu je prelit z vinsko karamelo.

Poleti sta namesto sadja veliko uporabljali sladoled (tako imenovani Coldy kurtoš), tako je bilo moč okusiti ferrero, pa rafaello, slednji je bil – poleg štrudlja, doslej najbolj uspešen. »Mesečne okuse delava po inspiraciji: enkrat gre za idejo ene, drugič druge, na koncu pa se posvetujeva, da se z izbiro obe strinjava,« pojasni Maša in doda, da se nekatere stranke iz denimo Štajerske v prestolnico pripeljejo prav zaradi mesečnih kurtošev.

Iz redne ponudbe so najbolj prodajani sladki: torej klasika s cimetom, pa tudi lešnik ali pistacija.

Priporočamo še: Pola in njen bekeraj

Posvetita se vsakemu kurtošu posebej

Njun kurtoš je pripravljen po tradicionalnih recepturah, ki sta se jih naučili na izobraževanju v Murski Soboti, veliko pozornost pa namenjata vzhajanju. Od izdelovalcev v drugih evropskih prestolnicah pa ju loči to, da se posvetiva vsakemu posebej. » Od tistega, ki sem ga poskusila v Pragi, je največja razlika v tem, da je naš bolj vzhajan, zaradi česar je bolj puhast in mehek. Tam jih delajo po tekočem traku in nimajo časa vzhajati, midve se potrudiva za vsakega posebej, pečeva jih sproti – zaradi česar mora sicer gost počakati približno deset minut,« pravi Maša in doda, da ne gre za to, da drugod niso sveži, ampak so drugačni.

S cimetom je vedno dobra izbira

In kateri je njun najljubši? Maša se najraje posladka z mandljem in nutello, katero pa v svoj s pistacijo posut kurtoš najraje namaže tudi Špela. »Včasih doda še malo arašidovega masla,« pove v smehu in doda, da sicer klasika vedno zmaga. Maša pravi, da so najbolj primerni za kosilo, Špela pa jih ima rada za večerjo, četudi se sestri strinjata, da pašejo kateri koli del dneva.

Četudi njuna ciljna publika ni natančno začrtana, v pekarnico zaidejo vsi: od osnovnošolcev do upokojencev, največ je sicer mladih. Pravita, da sta do neke mere svoj cilj, da to pecivo predstavita tudi "Ljubljančanom", dosegli. Sicer poleti k njima prihajajo predvsem turisti, ki pecivo že poznajo ali pa so za Sisters Kurtoš slišali na spletu, med drugim na tripadvisorju, četudi je instagram družbeno omrežje, skozi katerega trenutno dosežeta največjih doseg.

Priporočamo še: Intervju: Aida Ibišević, blogerka tandema, ki z balkansko kuhinjo osvaja ves svet

Naslovna fotografija: Roman Šipić