Alojz Felix Jermann: vinski vplivnež

Poznavalci bodo ob priimku Jermann takoj zastrigli z ušesi. Gre za družino, ki je v osemnajstem stoletju z Gradiščanskega prišla v Brda, se naselila v Biljani, proti koncu devetnajstega stoletja odšla tudi od tam in se ustalila v Villanovi v Furlaniji - Julijski Krajini. Mednarodni ugled je kleti prislužil Silvio Jermann, oče našega sogovornika, ko se je odločil za sodobni, lahkotnejši, elegantnejši vinski slog.

Danes so navzoči na vseh pomembnejših svetovnih trgih. Vsaj povprečno izobražen ljubitelj vina je zagotovo slišal za njihovo belo zvrst vintage tunina – kar nam zveni nekoliko čudno, v resnici pa gre za ime vinograda. Za to vino je Madonna nekoč izjavila, da je njeno najljubše. Še ena referenca na popularno kulturo. Njihov chardonnay, ki je večkrat spremenil ime, zaradi praktičnosti in ker nihče ne spremlja vseh teh menjav, pa mu vsi rečejo dreams, je posvečen rokerjem U2 in njihovemu albumu Joshua Tree. Jermannovi so se pod žarometi znova znašli leta 2021, ko je večinski delež v kleti odkupilo podjetje Antinori, eno največjih v Italiji, že od konca 14. stoletja v družinskih rokah. Mnogi so rekli, da je bila tisto leto to novica številka ena evropskega vinskega posla.

Vsak ima svojo zgodbo

Že samo teh nekaj vrstic kaže, da Jermannovi niso družina, ki bi se vkopala in oklepala zgolj in samo tradicije. In naš sogovornik je tudi tak. Govori v razumljivi slovenščini, ki se je je naučil zaradi svojih korenin, živi v Šempetru pri Novi Gorici, družina pa na naši strani Brd že kakih deset let razvija novo zgodbo, ki se vrti predvsem okrog rebule. Konsistent­no, ampak majhnega obsega, sodeč po tem, da imajo klet, pravi sogovornik, kar v garaži, grozdje pa večinoma prodajo tamkajšnjemu konzorciju.

»Imam srečo, da sem odrasel v vinarski družini, v tem poslu smo že pet generacij. Ne bom pa rekel, da je delo v družinskem podjetju vedno lahko. Od nekdaj sem si želel razviti svoj lastni izraz, o vinu pripovedovati s svojim jezikom, ga na svoj način predstavljati generacijam, ki prihajajo. Danes deset odstotkov svojega dela opravim za domačo klet, kjer sem odgovoren za trg Severne Amerike. Preostalih devetdeset odstotkov mojega dela pa je komuniciranje o vinu: video, pripovedovanje zgodb, objavljanje na družbenih omrežjih. Pravzaprav: moja največja strast je ustvarjanje zgodb o vinih in vinskih regijah, ki jih spoznavam kot somelje,« pravi vedno nasmejani Felix.

V resnici je njegove prispevke bolj zabavno gledati kot predvidljivo in duhovno revno produkcijo kakih devetdeset odstotkov raznih vplivnežev, kajti potrudi se z zgodbo in s tem, da je vse zanimivo, drugačno in malce nenavadno, predvsem pa ima nekakšen dramski lok. Novoletno voščilo na primer: za letošnje leto nam zaželi, naj bo polno pustolovščin, okusa in trenutkov, ki jih je vredno ujeti. Nato mu iz rok pade velikanski rdeč klobčič volne, ki ga lovi prek vinogradov, vinskih kleti, vse do morja, kamor skoči oblečen, da ga končno ujame. Kot somel­je vino opisuje v kratkih videoposnetkih z naslovom My wine, my vibes, s katerimi se je produkcijsko nekdo potrudil. Velik del posnetkov pa Jermanna, ki še ni dopolnil niti 30 let, prikazuje v znanem ambientu: v Trattorii alla Luna v stari Gorici, ki smo jo pred časom obiskali tudi mi. Tam deluje kot hišni somelje.

V nasprotju s številnimi, ki se poskušajo v digitalnih vsebinah, njegov pristop dejansko je njegova izbira in strast, ne gre za to, da česa drugega ne bi znal. Delal bi lahko kar koli, saj je tudi vrhunsko izobražen – diplomiral je iz mednarodnega poslovanja na Univerzi v San Franciscu, ob tem pa si je nabiral izkušnje v svetu fine dininga v Avstraliji, Italiji, ZDA, v industriji gostoljubja in marketingu pa v tako znanih regijah, kot sta Napa in Sonoma. Na njegovem profilu Linkedin tudi izvemo, da mu je v tistih desetih odstotkih časa, ki jih namenja delu v domači kleti, uspelo za skoraj 20 odstotkov povečati prodajo na ameriškem trgu.

Kako govoriti mladini – ki je ne zanima

Kako pa se loti pripovedovanja o vinu mladim generacijam, ki jim pripisujemo to, da so njihov prvi vir informacij res družbena omrežja – jih pa, znano, vino sploh ne zanima. »To glede mladih je res. Po mojih izkušnjah na instagramu lahko pričakujemo ljudi med 25. in 40. letom. Starejši so na facebooku, mlajši na tiktoku, kjer sam nisem preveč uspešen. Vsekakor pa je treba delati na vseh. To se mi potrjuje, kadar na primer v Trattorii alla Luna priredimo vinske degustacije – in opazujemo, koliko rezervacij pridobimo prek instagrama in facebooka. Vsi so pač danes na družbenih medijih, tu je zgoščeno veliko pozornosti. Lahko o tem razmišljate kot o pozitivnem podatku, lahko tudi na negativen način – vendar je dejstvo, da je to specifičen in razširjen način komunikacije, zato ga res ne smemo pustiti kar ob strani. V današnjem svetu moramo znati komunicirati z različnimi generacijami, z različnimi skupinami kupcev. Vedno bolj bomo morali biti pripravljeni, se mi zdi, razumeti, kdo je na drugi strani tega, kar poskušamo povedati, pa če je to osebno, na papirju ali računalniku. To moramo razumeti zato, da mu bomo znali povedati pravo zgodbo, kajti ni nujno, da je neki detajl, ki je zanimiv za nas osebno, pomemben tudi zanj. Glede tega moramo res biti odprti za vse možnosti,« pravi Alojz Felix Jermann.

Preberite tudi: Gal Mavretič (Georgie bistro): sous-chef, ki osvaja spletne množice