Odprta Kuhinja

Napeti recepti za plažo

Landscape colour photograph of a beach picnic, books and sunglasses
Odpri galerijo
A+   A-
Romaniziranih kuharic, ki sodeč po razpravljanju na spletnih forumih postajajo posebna literarna zvrst, se najde obilo.



Ducat let mineva od takrat, ko so Slovenske novice v zbirki Vrhunci erotike in napetosti ob nakupu časopisa enkrat na teden bralcem ponujale romane in kot 27. knjigo v vrsti založile vohunski roman Pa čeprav ni zmeraj kaviar. Pred osmimi leti preminuli avstrijski pisatelj Johannes Mario Simmel ga je napisal leta 1960 in dogaja se v letih pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej, ko seveda po Evropi še ni bilo vsega dovolj in preveč kakor danes, ob pomanjkanju pa je bila iznajdljivost v kuhinji še posebno cenjena. Če še razmišljate, katere knjige bi vzeli s seboj na dopust ali vsaj na domači kavč, in če imate obenem radi brskanje po kuharskih receptih, Simmla toplo priporočam. Glavni junak Thomas Lieven, dvojni agent, med kuhanjem razrešuje svoje notranje in vohunske dileme, zraven pa zapisuje recepte za svoje specialitete.

Menda vse manj in vse premalo beremo: še posebno kuharskih knjig kaj dosti več ne kupujemo, saj je hitreje in preprosteje kuharske nasvete in recepte izbrskati na svetovnem spletu. A kakšni romanizirani kuharici, kakor rečem tovrstni literaturi, pa naj bo to kriminalka ali popotni dnevnik, se med poležavanjem na plaži ne bi smeli odreči. Če berete tole, vas bodo tudi kuharski romani zanimali ... Zato nekaj namigov.

Simmla po knjižnicah ne bo težko najti in enako velja tudi za drugo, kar priporočam. Nekatere najboljše tuje, še ne prevedene naslove pa omenjam na koncu.

Če se že odpravljate na dopust, se bo prileglo kakšno povsem lahkotno branje iz zakladnice domačih založb. Za tiste, ki smo Jadrana Krta kupovali otrokom, naj bo to zaključek serije, knjiga Sue Townsend Jadran Krt pije kapučino, o že odraslem Jadranu, ki po ocvrtih tablicah polnjene čokolade postane kuhar v trendovski restavraciji in kuharska tv-zvezda. Ali pa, če še niste utegnili prebrati, Kuhinja strogo zaupno Anthonyja Bourdaina, kuharskega Iggyja Popa, o začetkih in nevarnem kaljenju pozneje svetovno razvpitega chefa na klic in nato avtorja nagrajenih popotno-kulinaričnih nanizank.

A zrahljajmo zahtevnost s plažo o italijanski hrani in užitkih. Recimo z Okusom po ljubezni Anthonyja Capella s kavarnarjem, ki na vse načine poskuša tlak v avtomatu za espresso dvig­niti na 7 barov ... Knjiga je limonada, neprecenljivi pa so v njej in za vpogled v italijansko »cucino povero«, kuhinjo revnih, opisi močnih jedi iz poceni živil in živalskih kosov ter osnovni terminološki slovarček. Nič dosti bolje, seveda z dobrohotnim priporočilom v dobro lahkotnosti za poletno branje, ni z uspešnico Ekstra deviško angleške pisateljice Annie Hawes, napisano po desetletju življenja v Liguriji – o vinu, oljkah in paradižniku ...

Romaniziranih kuharic, ki sodeč po razprav­ljanju na spletnih forumih postajajo posebna literarna zvrst, se najde obilo. Pobrskajte še sami, če vam ni odveč, sicer pa se lotite česa izmed tega, kar omenjam. Pa da ne bi ostali le pri prevodni kuharski literaturi, vzemite v roke prvič ali znova, vselej se izplača, malo prave literature izpod peresa pokojnega Marka Zorka, njegovo Knjigo mrtvih – ne o mrličih, pač pa o mesu, ki ga pojemo z veseljem, in o drugi mrtvi hrani, z odlomki iz starih kuharskih knjig, s šalami, Kristusom in Švejkom.

Če pa zmorete angleško, še dva, trije napotki h knjigam, ki sem jih odkril med dolgotrajnim brskanjem po knjigarnah v tujini in v moji domači kuharski knjiž­nici zasedajo častno mesto: Derek Cooper: Snail Eggs & Samphire, Paul Richardson: Cornucopia ali katera izmed kuharskih knjig ene izmed sto najvplivnejših žensk arabskega sveta, Anisse Helou. Za začetek morda njena Mediterranean Street Food.

Besedilo: Brane Piano
Foto: Lizzie_Lamont/Thinkstock
Datum Objave: 17.7.2017 ob 06:07

Več iz te teme:

#razmišljanja

Naročite se na e-novice:

Odprta kuhinja
Odprta kuhinjaAvtor na portalu Odprta kuhinja