Nataša Naneva: manekenka s tv, ki peče z drožmi

Nataša Naneva, prijetna in nasmejana Kranjčanka, je res vsestranska: ukvarja se z manekenstvom in je inštruktorica zumbe. Občasno dela v delikatesi Krajček, ki jo vodi njen fant. Od nedavnega jo lahko občudujemo še v oddaji Kolo sreče na Planet TV, kjer v vrtoglavo visokih petah in z nasmeškom obrača črke. V Kranju in okolici pa je prepoznavna še po nečem: po krasnih drožnih cimetkah. Pravzaprav to vrsto peke tako zelo obvlada, da je pred koronskim obdobjem razmišljala celo o odprtju pekarne.

Na to pot je stopila zaradi Anite Šumer in njene Drožomanije, pripoveduje. »Kranjski Mestni mačjak vsako leto pripravi licitacije, zbrani denar pa namenijo za zapuščene živali. Ena od stvari, ki so jih pred nekaj leti dali na dražbo, je bil kruh z drožmi, ki ga je spekla Anita. Ko je moj fant Branko videl fotografijo hlebčka, na katerem je bila zarezana podoba metulja, je rekel, da mora biti najin, in sva zanj ponudila največ,« pojasni Nataša Naneva.

Po licitacijah se je na Gorenjskem oglasila Anita Šumer, ki je Nataši in Branku prinesla hlebček, božanski je bil, pravita. Hkrati je napovedala, da bo imela kmalu v Kranju tudi delavnico. »Ko sem to izvedela, je bila že razprodana, tako da sem se lahko le postavila v vrsto. Kot po čudežu sta se tri dni pred delavnico sprostili dve mesti, zame in za mojo znanko.«

Razmišljala je o pekarni ...

Delavnica je trajala od dopoldneva do večera: »To se mi je sprva zdelo zelo dolgo, a ko smo prišli tja in se začeli pogovarjati, je osem ur minilo, kot bi mignil.« Mimogrede: takrat je Anito Šumer po­slušal tudi mladi Andraž Bajželj in droži so ga tako začarale, da je konec preteklega leta odprl svojo pekarno.

Podobna bi bila nemara lahko pot Nataše Naneve; sčasoma se je tako zelo spoprijateljila z drožmi, da je pred koronskim obdobjem res razmišljala o tem: »V kranjskem mestnem jedru sem imela že ogledano lokacijo, saj se je ravno takrat odselila delavnica z lesenimi izdelki, tisti prostor pa je bil več kot primeren za pekarno. Tam bi lahko pred očmi kupcev pripravljala kruh in drugo. A se za ta korak potem nisem odločila: malo zaradi tega, ker so bili zaradi korone in vseh omejitev res negotovi časi, malo pa tudi zato, ker sem vedela, da bi se morala temu posvetiti z vsem srcem in časom. Tega pa nisem želela, saj se nisem hotela odreči vodenju uric zumbe, kot tudi ne manekenskemu delu in vsem drugim projektom, ki jih z veseljem opravljam.«

Odločila se je, da raje obdrži vse, kar jo osrečuje, manjšo pekarno pa je uredila v trgovini Krajček, ki jo v jedru Kranja vodi njen fant Branko Djoković. Tam zdaj vsak teden ponuja cimetke, po katerih je postala v največjem gorenjskem mestu že prepoznavna, kot tudi fokače, čokoladne babke, bananov kolač, jabolčni zavitek in kar je še takega. Značilnost vseh njenih dobrot pa je, da so pripravljene brez sestavin živalskega izvora. »Zadnjih nekaj let se rastlinsko prehranjujem,« pojasni sogovornica.

»Ko sem začela s peči z drožmi, sem se oprla na klasične recepte, ki seveda zajemajo jajca ter mleko in mlečne izdelke. Zato sem naredila veliko eksperimentov, da sem ugotovila, kako lahko jajca, maslo in drugo nadomestim s sestavinami rastlinskega izvora.«

Nadomestki za jajca in mleko

Pravzaprav niti ni preveč zapleteno, nadaljuje: »Danes lahko v trgovinah najdemo maslo rastlinskega izvora in veliko vrst rastlinskih napitkov, ki nadomestijo kravje mleko. Moramo pa je poznati prava razmerja oziroma to, kako se rastlinske sestavine obnašajo pri peki, tako da je treba količine, ki so navedene v klasičnih receptih, pač prilagoditi.«

Spotoma izvemo še en trik: »Če je v receptu za recimo cimetove polžke omenjeno jajce, ga lahko nadomestimo s 50 grami rastlinskega mleka ali pa uporabimo toliko akvafabe, vode, ki ostane po kuhanju čičerke. Iz te vode lahko naredimo tudi čvrst sneg, podoben tistemu iz beljakov. Tu pa tam lahko jajca preprosto spustimo iz recepta – tako sem denimo nekoč pripravljala potico z drožmi. Najboljša, kar sem jih kdaj spekla in tudi jedla!«

Še en spomin se izlušči med pogovorom, na otroštvo in mladost: »Moja starša izhajata iz Makedonije, spoznala pa sta se v Kranju – točno v tisti stavbi, kjer zdaj vodim ure zumbe, saj so v preteklosti tam prirejali plese. No, med počitnicami, ko so drugi otroci šli na morje, smo se mi vsakokrat za tri tedne odpravili v Makedonijo. Tam je babi Elica pekla kruh, za katerega je uporabljala oboje – klasični kvas in droži. In tega, te babičine peke, ko se je hkrati naredilo toliko hlebcev, da je bilo dovolj za več tednov, se še danes dobro spominjam.«

Na daljavo: tečaj peke

Kot zapisano, je Nataši Nanevi zagon za peko kruha z drožmi pred dobrimi štirimi leti dal tečaj Anite Šumer. »Potem sem se lotila raziskovanja in branja, se udeleževala različnih tečajev, pregledala sem veliko napotkov na youtubu. Sčasoma sem našla način, ki mi je najbolj ustrezal. Začela sem več peči in preizkušati različne moke, rezultate pa sem potem objavila na svojem profilu na instagramu, pozneje sem odprla še profil Natašine droži.«

Potem je udarila korona in prišli so časi, ko v trgovinah ni bilo kvasa: »Moja najboljša prijateljica Tea me je spodbudila, naj za domače in prek spleta pri­pravim tečaj peke kruha z drožmi.« Med udeleženci je bil Erik Bukovac, nekdanji kapetan vaterpolske reprezentance, ki je od staršev prevzel picerijo Orli – po tečaju Nataše Naneve so tudi njega droži tako prevzele, da je začel piliti pripravo testa za pice, ki ga zaznamujeta daljša fermentacija in enkraten okus, in Orli so hitro postali ena najbolj znanih picerij v tem delu Slovenije. Druga, ki se je pridružila tečaju, je bila Barbara Kokelj: tudi njo in njeno vegansko ter hkrati brezglutensko kuharsko knjigo smo v Odprti kuhinji že predstavili, prišepnemo pa lahko samo še to, da druga tik pred izidom.

Priporočamo tudi: Česen: poteza, s katero v hipu ločimo stroke od peclja (VIDEO)

Fotografije: Katja Jemec, Maša Pirc: Branko Djoković