Preobilje hrane v prazničnem decembru: čas je za hranozavest

Z večjo hranozavestjo lahko uživamo v praznikih, hkrati pa zmanjšamo količine odpadne hrane in poskrbimo za okolje.

Ko kuhamo za najdražje včasih tudi malce pretiravamo, kar je povsem normalno, saj v želji, da bi ustvarili popolno praznično vzdušje, pogosto nakupimo in pripravimo več, kot dejansko lahko pojemo. Vendar se moramo zavedati, da ima hrana, ki je ne porabimo, tudi številne družbene, gospodarske in okoljske posledice. Pomembno je, da znamo obroke pravilno načrtovati in poskrbeti, da ostanki ne končajo v smeteh. Če smo pripravili ali nakupili preveč hrane, jo pravilno shranimo in iz ostankov pripravimo nove, okusne jedi. S tem privarčujemo čas, denar in prispevamo k trajnosti.

Ostanke mesa po prazničnem obroku lahko uporabimo za enolončnice in juhe, ki so pozimi dobrodošla jed, ki nas pogreje in pocrklja. S koščki mesa lahko nadevamo tudi sendviče. Pečena perutnina je odlična za solate, tortilje ali rižote, medtem ko šunko ali pečenko lahko dodamo v omake za testenine ali kot dodatek k zajtrku. Tudi zelenjavne priloge, kot so krompir, korenje ali bučke, se lahko predelajo v kremne juhe, zelenjavne polpete ali pire.

RECEPT:

Odlična pita z »včerajšnjimi« dodatki

Ta enostavna pita ali quiche, kot ji pravijo v francosko govorečih deželah, je popolna že sama po sebi. Jogurt ali kisla smetana ter peteršilj in koper poskrbijo za poln okus. Če jo dopolnite s slanimi, kremastimi, svežimi ali pikantnimi dodatki, postane pravi kulinarični spektakel, idealen za odlično kosilo dan po praznikih.

Sestavine:

žlička olivnega olja

zelenjava: por ali čebula, mlada špinača, brokoli, cvetača, korenček, stročji fižol, …

ostanki mesa ali lososa

pol skodelice gostega jogurta ali kisle smetane

2 stroka česna

2 čajni žlički drobno naribane limonine lupinice

8 jajc

nasekljan koper (če delamo z lososom)

nasekljan peteršilj

Priprava:

Pečico segrejemo na 180 °C. Rahlo namastimo pekač in obložimo dno ter stranice s peki papirjem. V ponvi segrejemo olje, dodamo narezan por ali čebulo in pražimo približno 5 minut, da se zmehča. Primešamo česen in limonino lupinico ter pražimo še eno minuto, da zadiši. Dodamo špinačo in pražimo, dokler ne ovene. Posebej skuhamo preostalo zelenjavo in jo odcedimo.

V veliki posodi stepemo jajca in jogurt, vmešamo meso oziroma lososa. Če delamo pito z lososom, dodajmo koper.

Po dnu pekača razporedimo zelenjavo, prilijemo jajčno mešanico, dodamo špinačo in zelenjavo. Pečemo od 40 do 45 minut.

Ostanke peciva, potic in kolačev lahko spremenimo v nove okusne sladice. Iz njih lahko spečemo mafine ali pa oblikujemo čokoladne kroglice in jih oblijemo z ostanki čokolade.

Star kruh lahko uporabimo za pripravo narastkov, kruhovih cmokov ali domačih drobtin. Prav tako lahko iz neporabljenega sadja skuhamo kompote, pripravimo smutije ali nadeve za pite.

Za lažjo organizacijo že takoj po pojedini ostanke hitro shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik, da ohranimo svežino. Načrtovanje obrokov in kreativno kombiniranje preostale hrane lahko poskrbita, da praznični okusi trajajo dlje, hkrati pa zmanjšamo količino odpadne hrane.

Lani zavrgli za desetino več hrane kot leto prej

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je vsak prebivalec Slovenije v letu 2023 zavrgel povprečno 78 kilogramov hrane, kar je skoraj za desetino več kot leto prej. Največ odpadne hrane (44 %) nastane v gospodinjstvih, v trgovini z živili pa 9 %.

 

Kakšen je vaš odnos do hrane

Za večjo ozaveščenost o posledicah velikih količin zavržene hrane Slovenci že štiri leta zaznamujemo tudi slovenski dan brez zavržene hrane, katerega pobudnik je med drugim tudi podjetje Lidl Slovenija  – 24. aprila, ko se vsako leto »oborožimo« z vedno novimi idejami in nasveti, kako zmanjšati količine odpadne hrane.

Pet korakov za manj odpadne hrane

Načrtujte obroke za teden dni vnaprej. Tako boste kupili samo tisto, kar boste resnično potrebovali.

Redno pišite nakupovalne sezname. Eno od resnično zlatih pravil skrbnega nakupovanja je uporaba nakupovalnih seznamov z natančnimi količinami hrane. Uporabite kakšno od zabavnih aplikacij za nakupovalne sezname, ki si jih lahko namestite na telefon. Prav tako se v trgovino ne odpravimo lačni. To uniči še tako dobre namene.

Uporabljate zamrzovalnik. Medtem ko ima uživanje sveže hrane veliko koristi, so lahko zamrznjena živila prav tako hranljiva. Označite vsebino in datum živil.

Pravilno shranjujte živila. Živila bodo dlje časa obstojna, če se boste držali nekaj preprostih ukrepov: solato, korenje, kumare in brokoli shranjujte v predalu z visoko vlažnostjo v hladilniku ali v posodah, ki jih le rahlo zaprete, da ohranite nekaj vlage; sadje in preostalo zelenjavo (gobe in paprike) pa v posodah brez pokrova, da omogočite boljše prezračevanje, oziroma v predalu z nizko vlažnostjo. Banane, jabolka, hruške, koščičasto sadje in avokado hranite ločeno. Grozdje umijte šele tik pred zaužitjem. Krompir, buče, čebulo in česen shranjujte v hladnem, suhem, temnem in dobro prezračenem prostoru. Mleko in jajca naj bodo v hladilniku na srednjih policah, meso in ribe pa na najnižjih, kjer je najhladneje. Žita shranjujte v nepredušnih posodah in jih označite z vsebino in datumi.

Bodite ustvarjalni z ostanki. Preden na nakupovalni seznam napišete določeno živilo, preverite, ali ga je resnično zmanjkalo. Preveč zrelo sadje morda ni videti lepo, vendar bo v receptih še vedno zelo okusno. Poskusite uporabiti uvenelo zelenjavo za omake ali jušno osnovo.

Z manj odpadne hrane postane bolj uravnotežen tudi naš življenjski slog

Medtem ko potrošniki vsaj poskušamo vedno bolj odgovorno nakupovati in porabljati hrano, so nam v veliko pomoč lahko tudi zaveze in projekti, ki jih v ta namen izvajajo trgovci. V Lidlu Slovenija se zavedajo svoje odgovornosti do ljudi in okolja, zato že vrsto let izvajajo aktivnosti za zmanjševanje količin odpadne hrane. Med drugim so optimizirali so procese naročanja hrane, presežno hrano donirajo dobrodelnim organizacijam in obenem ozaveščajo o odgovornem ravnanju s hrano.

V podjetju so skupaj s partnerji slovenskega dneva brez zavržene hrane skovali tudi novo besedo – hranozavest, ki poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog in za katero si želijo, da bi bila s časoma vključena v slovar slovenskega knjižnega jezika. Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane je na pobudo Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupnosti Etri z Mini tovarno na plakatnih mestih TAM-TAM po vsej Sloveniji zaživela kampanja Zbudi svojo hranozavest, pri kateri so sodelovali mladi modni oblikovalci in oblikovali serijo trajnostnih kuharskih predpasnikov ter ambasadorji Lidla Slovenija.

S kolekcijo devetih trajnostnih kuharskih predpasnikov so na dogodku svoje delo predstavili mladi slovenski modni oblikovalci Jurij Fidel, Katja Kuhar, Anita Miklavčič in Uroš Topić, ki so pri ustvarjanju modnih kreacij raziskovali odnos do odpadne hrane. Modne predpasnike so si v okviru kampanje Zbudi svojo hranozavest nadeli ambasadorji blagovne znamke Lidla Slovenija nutricionist Jernej Ogrin, šepetalec hrani Sašo Šketa, ustvarjalka vsebin Klara A. Žagar ter kulinarični bloger in avtor kuharske knjige Jernej Zver. »Naša želja je, da hranozavesten način življenja postane zavestna odločitev prebivalcev Slovenije, da delamo dobro zase in za planet,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.

Da bi ozaveščenost o hranozavestnem načinu življenja spodbudili tudi med najmlajšimi, so na nekaterih slovenskih osnovnih šolah pripravili tudi Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano, ki ga izvaja program Ekošola.

»Rešili« več kot 400 ton hrane

Od leta 2017 Lidl Slovenija v sodelovanju s humanitarno organizacijo Zvezo Lions klubov Slovenije izvaja projekt Donirana hrana, v okviru katerega pomoči potrebnim donirajo presežno hrano, ki ostaja v Lidlovih trgovinah neposredno po zaprtju. Prostovoljci trenutno presežno pobirajo iz nekaj več kot dveh tretjin njihovih trgovin, v planu so vključitve dodatnih. V zadnjih treh letih so na ta način razdelili in »rešili« pred odpadki povprečno več kot 350 ton hrane na leto. Podpirajo tudi inovativni koncept predelovalnega obrata Mini tovarna, ki ga je oblikovala skupina Etri in vzpostavlja alternativne scenarije upravljanja potencialnih presežkov hrane, kjer se lahko pojavijo – v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih, ter omogoča predelavo manjših količin.

Enajsta sezona projekta Hrana ni za tjavendan: desetkrat več šol s trajnostno zavezo

Program Ekošola in Lidl Slovenija sta z letošnjim šolskim letom nadaljevala že 11. sezono projekta Hrana ni za tjavendan (HNZT), ki je namenjena ozaveščanju mladih o izzivih, povezanih z odpadno hrano. Projekt vsako leto združi več tisoč vrtčevskih, osnovnošolskih in srednješolskih otrok ter mentorjev, ki se z raznovrstnimi aktivnostmi trudijo zmanjšati količine odpadne hrane.

V letošnjem šolskem letu se je projektu pridružilo desetkrat več šol kot pred enajstimi leti, in sicer 302 vzgojno-izobraževalni ustanovi iz vse Slovenije. Te bodo v okviru projekta med drugim skušale preseči lanske rezultate, ko so sodelujoče ustanove količine odpadne hrane v povprečju zmanjšale za 32 %, nekatere celo za več kot 90 %.

Projekt zagovarja odgovorno ravnanje s hrano in sodelujoče spodbuja k razmišljanju o socialnih, okoljskih in ekonomskih izzivih, povezanih z odpadno hrano. Vsaka ustanova pa se vsako leto na svoj način loteva tega izziva. Sodelujoče ustanove ugotavljajo in proučujejo, koliko odpadne hrane nastaja pri njih in zakaj, ter na podlagi tega vpeljujejo nove prakse za zmanjševanje odpadne hrane. Obenem projekt ozavešča o kakovostni in polnovredni prehrani ter uvaja spremembe nakupnih in prehranskih navad, ki sodelujoče spodbujajo k bolj premišljeni izbiri in porabi hrane, pravilnemu recikliranju in odlaganju ostankov hrane.

Potrebujete pomoč pri izbiri pravih izdelkov?

Če niste čisto prepričani, katera živila so dobra za vas in vaše najbližje, je tu vedno na voljo legendarni Zdravko Lidl. Ga še ne poznate? Zdravko Lidl je več kot legenda, je naš varuh, ki s projektom Zdravko Lidl priporoča že več let predstavlja prehranske prednosti različnih izdelkov, ki so na voljo v Lidlovih trgovinah. Izbor njegovih priporočil temelji na »Prehranskih smernicah za oglaševanje«, ki jih je izdala Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization) in jih je Ministrstvo za zdravje preneslo tudi na nacionalno raven. Nanj se lahko zanesete vedno, ko bi radi nadzorovali uporabo sladkorja, soli, vlaknin in drugih hranil v živilih. Zdravko Lidl gre še korak dlje, saj vam je pripravil tudi ogromno receptov za hranozavesten obrok.

---

Naročnik oglasne vsebine je Lidl Slovenija