Olimpijske igre: te jedi bodo stregli v Slovenski hiši
Med 26. julijem in 11. avgustom bo tu ekipa Jezeršek gostinstva povabljencem – in teh bo vsak dan predvidoma 250 – predstavljala slovensko kulinariko. Kaj vse bodo kuhali? In kako se bodo okusi v pariški Slovenski hiši razlikovali od tistih, ki so jih Jezerškovi pripravljali med zimskimi olimpijskimi igrami v Albertvillu (1992) in Pjongčangu (2018)?
V Parizu, ki ima bogato gastronomsko ponudbo, ne bi bilo težko dobiti sestavin za pripravo jedi, vseeno pa bodo večino živil, ki jih bodo postregli gostom, pripeljali iz Slovenije.
Jezerškovi, ki so v preteklosti že skrbeli za gastronomsko ponudbo v slovenskih hišah, se bodo tudi tokrat potrudili vključiti vsa najbolj značilna živila in jedi, ki predstavljajo Slovenijo, je pojasnila Katja Šturm iz Jezeršek gostinstva: »Izbor jedi bo sledil vrsti pogostitve, ki smo jo oblikovali za vsak dan, in ta se začne z jutranjim delom, nadaljuje z južino oziroma kosilom, sledi popoldanska pogostitev, nato večerno dogajanje oziroma večerja, predvidena pa je tudi pogostitev za takrat, ko bodo slavili naši najboljši športniki.«
Nališpane pogače in odprta špajza
V Parizu bodo denimo pekli pogače, pojasni Katja Šturm: »Te bomo preoblekli in obogatili oziroma nališpali z značilnimi slovenskimi sestavinami in predstavljajo Alpe, Sredozemlje in Panonsko nižino.«
Gostom bodo postregli tudi potice v miniaturni različici, znane pod imenom lePotičke, na sladkem delu jedilnika bosta kraljevali še dve znani sladici: prekmurska gibanica in blejska kremna rezina.
»Špajza bo imela ves dan odprta vrata – v njej bodo gostje našli značilne sire, suhomesne dobrote, vložnine, marmelade, bučno in oljčno olje, suho sadje, oreščke ... Ne bo šlo niti brez kranjske klobase, štrukljev, bakalce, idrijskih žlikrofov, piranskega brancina, ajdove in ječmenove kaše, ki ju bomo predstavili v sodobnejši različici kot kašote in ričote, ideje za nekaj jedi smo črpali tudi iz Kuharskih bukev Valentina Vodnika. Vsako slovensko kolajno bomo proslavili po pariško, s croquembouchem, torej zmagovitim stolpom iz profiterolov za zmagovalce, in letečimi žganci,« je še nekaj okusov, ki bodo sredi Francije razveselili goste Slovenske hiše, nanizala sogovornica.
Kranjske klobase, vino, pivo ...
In kaj je bil največji izziv pri sestavljanju olimpijskega jedilnika? »Omejitev pri izboru oziroma kreiranju jedi je zagotovo letni čas in s tem povezana slovenska kulinarika. Med poletnimi olimpijskimi igrami je treba vso kulinariko prilagoditi visokim temperaturam. Znano je, da velik del slovenske kulinarike predstavlja energijsko bogata, nasitna hrana, ki mnogo bolj ustreza zimskim razmeram. S tega vidika je bilo občutno lažje sestaviti menije za zimske olimpijske igre,« je pojasnila Katja Šturm. Kako uspešno se je gostinska ekipa Jezerškovih spoprijela z izzivom, se lahko prepričate tudi sami, saj objavljamo recepte za tri jedi, ki bodo od konca tega meseca sredi francoske metropole pričakale goste slovenskih prostorov.
Poleg tega bo, kot je dodala sogovornica, slovenska kulinarika v Parizu dostopna »tudi vsem mimoidočim, saj bodo na ploščadi pred slovensko hišo lahko kupili kranjske klobase, kremne rezine in gibanice, slovensko pivo in vina«. Pričakujejo, da se bo mimo Slovenske hiše, ki bo stala na izjemni lokaciji, vsak dan sprehodilo blizu 100.000 obiskovalcev olimpijskih iger.
Med 26. julijem in 11. avgustom se bo tu zvrstilo vsaj 27 različnih dogodkov, med njimi državniška srečanja, srečanja športnih funkcionarjev, gospodarstvenikov, forumi in konference, predstavitve Slovenije, delavnice … »Dogodkov bo verjetno še več, potem pa so načrtovani še sprejemi naših dobitnikov odličij, srečanja tujih delegacij, turističnih skupin in podobno. Računamo, da bomo postregli približno 250 gostom na dan,« je ritem, ki mu bo gostinska ekipa sledila v Parizu, orisala Katja Šturm.
Tradicionalne jedi v sodobni obliki
In po čem se bo kulinarična podoba pariške Slovenske hiše razlikovala od tistih, ki so ju Jezerškovi pripravili na zimskih olimpijskih igrah v francoskem Albertvillu in južnokorejskem Pjongčangu? »Zagotovo je veliko razlik, a tudi veliko stičnih točk. Med razlike lahko uvrstimo najprej čas olimpijskih iger, torej, ali so poletne ali zimske, oddaljenost lokacije (Evropa ali bolj oddaljeni deli sveta), pa sama logistika, ki je s tem povezana, dostopnost živil … Rdeča nit pri vseh slovenskih hišah je nedvomno slovenska kulinarika, tradicionalne jedi v posodobljeni obliki, ter vrhunska slovenska vina,« je povzela Katja Šturm.
In dodala: »Že leta 1992 v Albertvillu, ko je Slovenija na olimpijskih igrah prvič nastopala kot samostojna država, smo Jezerškovi v takratni Slovenski hiši skrbeli za vrhunsko kulinarično pogostitev 25 slovenskih športnikov in drugih gostujočih. Najprej smo pripravili pogostitev za 400 gostov. Postavili smo hladno-topli bife, na katerem smo ponujali predvsem slovenske jedi. Šlo je za predstavitev nove priznane države Slovenije. Točili smo izključno slovenska vina in brezalkoholne pijače. Hkrati smo stregli naše jedi, med drugim suhomesne izdelke, štruklje, obaro, žgance, tudi potico in podobno. Franc Jezeršek se še danes spominja, da so bili tam tudi kurenti.«
Pred šestimi leti, ko so bile zimske olimpijske igre v južnokorejskem Pjongčangu, je bila Slovenska hiša po besedah naše sogovornice logistično izjemno zahteven projekt. Potrebovali so zabojnik z opremo, inventarjem in živili, ki je šel na pot že več mesecev prej, saj je bilo izredno težko oziroma kar nemogoče dobiti denimo mlečne izdelke, kruh, kakršnega pozna Evropa, ali dimljene mesnine.
V Parizu kar 23-članska gostinska ekipa
Sicer pa bo med tokratnimi olimpijskimi igrami vloga Jezeršek gostinstva veliko večja in bo tudi trajala dlje kot na preteklih tovrstnih dogodkih. »Letos smo postali veliki partner Slovenske hiše Pariz 2024. Poleg izvedbe celostne gostinske ponudbe je bila naša naloga tudi načrtovanje dobaviteljev v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez. Med njimi so naši dolgoletni poslovni partnerji, na kar smo še posebej ponosni,« je pojasnila Katja Šturm.
Na vprašanje, kako številčna bo gostinska ekipa v Franciji, je sogovornica dejala: »V Pariz odhaja kar 23-članska ekipa strokovnih sodelavcev Jezeršek gostinstva, kar je veliko več kot v preteklosti. Poleg kuharskega in strežnega osebja bomo s seboj vzeli štiri perspektivne študente, izbrane na razpisu Z Jezerški v Slovensko hišo 2024, ki ga izvajamo za promocijo gostinskega poklica med mladimi. Z gostinsko ekipo bo odšla v Pariz tudi Klara Šmigoc, finalistka kuharskega tekmovanja MasterChef Slovenija. Kot prejemnici naziva ambasadorka gostoljubja 2024, ki ga podeljuje Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor, smo ji za nagrado omogočili udeležbo na strokovno-delovni ekskurziji v Pariz.« Spotoma: intervju s Klaro Šmigoc si lahko preberete TUKAJ.
Kaj bo kuhala Ana Roš Stojan?
Slišali pa smo tudi, da bo za eno od kosil v Slovenski hiši poskrbela naša najboljša chefinja Ana Roš Stojan. Kaj bo pripravila, kdo vse bo lahko pokusil njene jedi? »Res je, k izjemnosti tega kulinaričnega doživetja bo poleg kuharskih mojstrov pod vodstvom Luke Jezerška, ki slovijo po svoji kreativnosti, prispevala tudi priznana chefinja in prejemnica treh Michelinovih zvezdic, Ana Roš Stojan iz Hiše Franko z ekipo. V zadnjih dneh olimpijskih iger bodo pripravili prav posebno postreženo kosilo za približno 50 pomembnih tujih gostov. Kaj bo na jedilniku in kdo bo med povabljenimi, pa ostaja še skrivnost,« je ob koncu pogovora povedala Katja Šturm, ki pri kulinarični družini Jezeršek skrbi za odnose z javnostmi.
Preberite tudi: Užitne rastline, ki jih lahko naberemo celo v mestu, kot je Pariz