Pice, o katerih se je lani veliko govorilo

Lani se je v Sloveniji nadaljeval trend natančno izdelanih pic, ki jih ne odlikuje samo dolgotrajno vzhajanje testa pri nizkih temperaturah, ampak tudi domiselnost in kakovost sestavin. Kar malo smo povzdignili obrvi, ko je Jure Miklošič, vodja Picerije in točilnice Mali grad v Šmarci pri Kamniku, opisal varianto, ki jo to zimo pripravljajo po navodilih chefa Mojmirja Šiftarja. Imenuje se My Peace, poleg pelatov san mazano in sira fior di latte pa smo na njej našli štajersko krvavico, ocvirke, srebrno vloženo čebulico iz Kamnika, motovilec, pečena bučna semena in emulzijo iz bučnega olja. »Potem ko smo pred nekaj meseci sodelovali s chefom Janezom Bratovžem, ki je naš gost, je na podoben način nastala še ideja za pico, ki jo je zasnoval Šiftar,« je pojasnil Miklošič, ki prizna, da je bil nad idejo najmlajšega sodnika v oddaji MasterChef Slovenija tudi sam sprva malo presenečen.

...

A nastal je všečen okus, ki prepriča celo tiste, ki niso ravno oboževalci krvavic. Gre za nasitno jed, ki prav prijetno spominja na zimsko kosilo, hkrati pa zaradi obilice svežega motovilca prepriča tudi tiste, ki si obroka ne morejo predstavljati brez solate, zabeljene z bučnim oljem.

Veganska, brez bureka

Na drugem koncu Gorenjske, v Tenetišah v kranjski občini, smo v Piceriji Orli naleteli na še en zanimiv okus: vegansko pico Recycle, ki so jo pripravili v sodelovanju z glasbenikom, imenovanim RecycleMan, v preteklosti znanim kot Dalaj Eegol. Še prej je nastopal pod imenom Ali En in svojčas glasbeno sceno osvajal s tisto znano o bureku, sirnem ali mesnem.

...

Vodja picerije Erik Bukovec nam je povedal, da je omenjeni glasbenik sicer njihov gost, in tako je povsem spontano nastala z rastlinskimi sestavinami obložena pica po njegovem okusu, na njej pa: pelati san marzano, veganska mocarela, suhi rdeči paradižnik, črne olive, marinirani tofu in ekstra deviško oljčno olje.

Najdražja pri nas?

Na drugem koncu Slovenije, na Koroškem, pa v slovenjgraški piceriji Italian Lab pečejo verjetno najdražjo pico pri nas. Stane sto evrov, imenuje se Hawaiian, na njej pa: pelati san marzano, sir grana padano, mocarela fior di latte, kuhan pršut in ananas.

...

»Gre za eno tistih idej, ki jih na začetku nihče ne jemlje resno, zdaj pa smo z njo že naredili nekaj dobrega,« uvodoma pojasni Jan Butolen iz Italian Laba. Doda, da je nastala iz nekakšnega kljubovanja: »Gostje so ta dodatek pogosto želeli, a mi smo vztrajali – Italijani ananasa na pico ne dajejo! Potem pa smo se odločili: če že gremo proti pravilom, naj bo to za dober namen. Celoten izkupiček od prodaje pice Hawaiian tako namenimo dobrodelnim organizacijam.« Koliko pa so jih že prodali? »Do zdaj so naši gostje naročili že tri takšne pice, kar pomeni, da smo za dober namen zbrali 300 evrov,« pravi Butolen.

...

In kako reagirajo, ko na jedilniku opazijo tako drago jed? »Najprej začudenje, češ, sto evrov za pico! Nato pa jih navduši ideja o dobrodelnosti. Pravijo, da ima dodano vrednost – okusna je in še koristna. Hkrati sproži zabavne pogovore pri mizi,« še pojasni Butolen in doda, da v tem lokalu sicer pečejo pice v neapeljskem slogu, in to v veliki zeleni peči z imenom Bella, ki je na Koroško pripotovala iz Italije.