Slovenska vina, ki nastajajo čisto drugače

Kar nekaj smo jih našli. Zazrli smo se v vina, ki zorijo v jezerskih in morskih globinah, našli smo žlahtno kapljico, ki na Štajerskem nastaja v amforah, zakopanih v zemljo, ter v Kopru prisluhnili čisto novi vinsko-glasbeni zgodbi, tesno povezani s Tartinijem. Ta nas je sploh spodbudila, da smo pobrskali za takšnimi posebnostmi.

Zakaj so amfore zakopane v zemljo?

Božidar Zorjan se na svojem koščku zemlje v občini Slovenska Bistrica že štiri desetletja ukvarja z biodinamičnim vinarstvom, to pa počne na unikaten način in z uporabo amfor: »Po mojem trdnem prepričanju ni človek tisti, ki pridela vino, ampak je to narava sama. Zaradi tega sem pred tremi desetletji pripeljal prve amfore. Začel sem raziskovati, kako narava deluje v mineralnem, fizičnem in duhovnem smislu. Takoj mi je bilo jasno, da je amfore treba zakopati v zemljo na odprtem prostoru, kjer so kozmične sile najmočnejše in v notranjosti zemlje ni močnih vodnih tokov. V začetku smo grozdje pustili v amfori nekaj mesecev do pol leta in ga nato stisnili.« A ker so s tem jemali življenje kvasovkam, se je odločil, da v zemljo prinese dovolj življenja, zato je v vinograde spustil ovce in nato še gosi, ki med trtami bivajo vse leto. »Po letih raziskovanja procesov v zemlji smo prišli tako daleč, da lahko pustimo grozdje v amforah eno leto. Ko imamo naslednjo trgatev, amfore izpraznimo in vanje damo nov letnik.« Kajti Božidar Zorjan je trdno prepričan, da v »tem času narava predela grozdje v popolnosti, naravni procesi se končajo.« Zorjanova vina uživajo brezhiben ugled tako med ljubitelji kot v strokovni javnosti, tudi mednarodni.

Vinar Božidar Zorjan ustvarja vina na samosvoj način. (Foto: Dejan Bulut Photography)

Buteljke iz morskih globin

»Leta 2009 smo, prvi v tem delu sveta, penine potopili v morje in jih tam pustili zoreti. Prve so zorele leto dni, v zadnjem obdobju pa jih pet let pustimo v Piranskem zalivu na globini 20 metrov. Tam je stalna temperatura 12 stopinj Celzija in tudi tema, zaradi česar je to vino drugačno in boljše,« je prepričan štajerski vinogradnik Silvo Črnko. Kot doda, se mu je ideja, da penine potopi v morsko »klet«, porodila, ker se »hčerka potaplja, njeni starejši potapljaški kolegi so tu pa tam hladili vino v morju in tako se je začelo«.

Penina Oceanus združuje dve sorti, beli pinot in chardonnay, buteljka stane 150 evrov: »Pakiramo jih v unikatne lesene škatle. Večino prodamo v tujino, tudi v Ameriko, veliko zanimanje za to vino pa je tudi pri nas.« Mimogrede: pred petimi leti je, poleg penine Oceanus, na dnu morja prvič zorel še rumeni muškat iz vinogradništva Črnko.

Črnko: peneče se vino oceanus. (Foto: osebni arhiv)

Penina iz popolne teme

Ste vedeli, da je v Sloveniji pred nekaj leti nastalo prvo peneče se vino na svetu, pridelano v popolni temi? Ta je penino Untouched by Light spremljala od trgatve naprej. »A kot vedno poudarim: nikakor ne gre samo za zgodbo. Proces njenega nastanka namreč temelji na znanosti. Znanstvene raziskave ugotavljajo, da lahko naravna ali umetna svetloba kvarno vpliva na vsebino steklenic (tako peneče se vino kot mirno vino), razvijejo se lahko neželeni okusi,« je tedaj pojasnila Andreja Novak iz marketinga kleti Radgonske gorice.

Omenjeno penino je naša največja in najstarejša peničarska klet iz Gornje Radgone predstavila pred skoraj petimi leti, odtlej so mehurčki iz teme obšli že veliko sveta: bili so v Ameriki, Veliki Britaniji, drugod po Evropi, v Aziji in Avstraliji, ravno to pomlad pa so jih predstavili na kongresu gostinskega združenja JRE v Parizu. Konec preteklega leta so v Radgonskih goricah za doživetje, povezano s penino, ki se je ni dotaknila tema, prejeli tudi nagrado sejalec.

Penina iz teme: Untouched by Light, Radgonske gorice. (arhiv Radgonskih goric)

Nekaj čisto novega: ob zvokih Tartinijeve glasbe

Pred kratkim so v Kopru predstavili prav posebno vino, ki je nastajalo pod vodstvom ljubiteljice žlahtne kapljice in glasbe Sare Pfeifer Milčinović. Že v študentskih letih je pripravila projekt Vino in glasba, saj je želela dokazati, da glasba ugodno deluje na mikro­organizme med alkoholnim vrenjem, razkisom in vinifikacijo. Nato je s pomočjo Boštjana Zidarja, glavnega enologa kleti Vinakoper, to idejo še izpilila.

Ob lanski 330. obletnici rojstva baročnega skladatelja je nastal projekt Tartini 330: Sound Experience by Sara. Z njim so dokazali, da glasba blagodejno vpliva na pridelavo vina, saj so refošku med celotnim procesom pridelave predvajali sonato Giuseppeja Tartinija z naslovom Re maggiore (po slovensko bi lahko rekli: Vladar). To skladbo so izbrali tudi zaradi imena, kajti refošk velja za kralja rdečih vin. Nastalo je 330 steklenic glasbenega vina. V kleti Vinakoper, ki je tesno sodelovala z Obalnimi galerijami Piran in piransko občino, so še povzeli, da je po dveh letih nastalo vino z »dokazano bolj uravnano in uglajeno kislino ter bolj všečnim vonjem in okusom«.

Sara Pfeifer Milčinović in vino, ki je nastajalo ob Tartinijevi melodiji. (Foto: arhiv Vinakoper)

Bohinc iz Bohinjskega jezera

Bohinc pravzaprav ni vino, saj Bohinj seveda ni vinorodno območje – zato se unikatni napitek, ki zori v globinah znamenitega alpskega jezera, imenuje »fermentirana pijača z domačih brajd«. Nastaja vse od leta 2012, idejo zanj je dal Krsto Tripič iz znanega bohinjskega hotela, h kateremu spada tudi restavracija.

Zakaj bohinc? »Ideja se je porodila za točilnim pultom pri Tripiču, pač zato, da bi se domačini družili. Pri prvem letniku je grozdje prispevalo 24 hiš, pozneje se je vsako leto pridružil še kak domačin. Nazadnje je sodelovalo že 58 bohinjskih domačij, ob katerih so brajde s samorodnicami: jurko, izabelo in podobnimi,« je pojasnila direktorica družinskega hotela Irena Tripič. Steklenice vsako leto potopijo na isto mesto v jezeru, lokacija je skrivna, globina je znana: 45 metrov. Še ena zanimivost: ta napitek je druga bohinjska vinska kraljica (da, tudi to imajo v teh krajih) ponesla na naš najvišji vrh, odnesli pa so ga tudi na ocenjevanje fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic v Beltince in z njim osvojili srebrna in zlata priznanja.

Saj ni res... Pa je! Bohinjci imajo svojega bohinca. (Foto: Boštjan Fon)

Preberite še: Kako spečemo zorjene zrezke: to bo hit letošnjih piknikov