Stric štrudlčkar

Dopust z vnuki je koncentrat vzajemnega razvajanja, pravi Danica Lešnjak, zato je upoštevanje želja, hkrati pa kuhati zdravo misija nemogoče. Pa saj so vendarle počitnice!

Lahko rečem, da imam srečo. Pred leti, ko je skupaj s prvim pokojninskim odrezkom nastopila svoboda, nekakšna trajna odveza od dolžnosti, ki si jih izmišljajo drugi, se mi je odprlo neskončno polje novih priložnosti. To darilo seveda dobi vsak, ko se upokoji, a ga različno izkoriščamo. Sama zdaj opravljam številne nove »poklice«; rada sem popotnica, vrtnarka, slaščičarka, sprehajalka (sebe in drugih), družabnica, pripovedovalka pravljic, bralka, pohodnica, fotografinja, blogerka, slikarka … In tako naprej brez konca in kraja! Najljubši od vseh pa mi je »poklic« babice.

Sorodne vsebine: Napeti recepti za plažo

Babica seveda ni poklic, je samo sorodstvena vez. A če jo vzameš zares, je veliko več kot to. Za zdaj imam tri »delodajalce«. Stari so trinajst, skoraj deset in dve leti. Ob koncu poletja dobim še eno šefico.

Počitnice z vnuki so koncentrat vzajemnega razvajanja. Pri nas se začnejo takoj po koncu šole, ko sta starejša dva še polna adrenalina, nakopičenega zadnje tedne, ko se šolske obvez­nosti povečujejo prek znosnih meja, hkrati pa topli junijski dnevi in še bolj dolgi, svetli večeri z magnetno močjo vabijo na prosto. Če ne veste, o čem govorim, se spomnite svojih otroških let.

Ob pričakovanju sproščenih počitniških dni v kampu me je kot navadno tudi malo skrbelo, ali bova z dedkom nalogi kos. Samo da ne bi kateri od ta malih zbolel ali bognedaj padel po skalah! Vse drugo bomo pa že kako. Saj razumete, dedki in babice, ali ne?

Zadala sem si nalogo, da bom najprijaznejša babica na svetu. Taka, ki ne sitnari, vsaj ne preveč, le mokre kopalke bodo sami obešali na vrv, da se bodo posušile pred naslednjim skokom v vodo. Najmlajši seveda ne, ta bo nagec, v dobrem tednu ga bomo morda celo navadili na kahlico. Z dedkom bova skrbela, da bodo pili dovolj vode, skrbno jih bova mazala s kremo za sončenje, da jih ne bo opeklo, malo jih bova tudi opominjala k umivanju zob in nog pred spanjem. A vse samo zlepa, saj so vendar počitnice!

Predvsem pa sem se odločila, da jim bom dobro kuhala. V mislih sem imela okusno in zdravo hrano, saj bodo po plavanju gotovo vse z apetitom pospravili. Z domačega vrta sem med drugim prinesla vrečo bučk, ki bodo prišle prav za zelenjavne juhe in podobne zdrave jedi.

Bivanje v kampu sem si, priznam, zamišljala precej idealistično. Ko bodo zjutraj vstali, seveda jih ne bova nič priganjala, bodo vsi trije sedli za mizo, letos tudi ta mali že na velik stol, da bo lahko bingljal z nogicama, z dedkom pa bova uživala, ko jih bova imela takole na kupu. Od morja bo prijetno pihljalo, ko bomo v senci borovcev poslušali škržate. Skuhala jim bom kakav in namazala na kruh maslo in med …

Realnost je bila malce drugačna. Precej pred drugima dvema je iz prikolice prihlačal najmlajši. Skoraj hkrati je okrog ovinka prišel fant s pladnjem, polnim krofov in drugih sladkih pregreh. Dvignil je prtiček in začel ponujati vse najboljše, kar premore lokalna pekarna. Štrudlček bom, so se malemu zasvetile očke. Pa vzemimo tri jabolčne zavitke, naj imajo otroci danes bolj sladek zajtrk, sem se v hipu odločila. Bo pa za kosilo zelenjavna juha ali kaj podobno zdravega, sem potihem načrtovala. Ja, pa ja de, bil je račun brez krčmarja.

Na koncu se je vseeno kar dobro izteklo. Po počitnicah sva staršem vse tri junake predala v dobrem stanju: zdravje odlično, nekaj prask in odrgnin ne štejem, sicer pa z nama vred vsi dobre volje in razposajeni, kot se šika. Sonce nas ni opeklo, zobe smo si umivali, včasih zvečer še posebej tudi noge.

Le jedli nismo najbolj zdravo, priznam. Upoštevati želje in hkrati kuhati zdravo ne znam. V glavnem smo imeli na jedilniku makarone, pico, pečen krompir in dunajske zrezke. Samo enkrat mineštro. Pa vsak dan smo šli najmanj enkrat, včasih tudi večkrat na sladoled. In pojedli nekaj bonbonov. V vsem tem času nisem porabila niti ene bučke. Tudi maslo in med sta bolj samevala. Najmlajši, ki drugače pri jedi ne komplicira in z apetitom pospravi vse po vrsti, se je odločil, da bo redno zajtrkoval štrudlček ali pa nič. Stric štrudlčkar, kakor smo poimenovali fanta s sladkarijami, je prihajal ob zelo različnih urah, zato je postal najbolj težko pričakovana in vsako jutro zelo zaželena oseba.

Besedilo: Danica Lešnjak
Naslovna fotografija: tatyana_tomsickova/Thinkstock

Preverite še: Ščepec Barba soli za piko na i

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.