Tisoč in ena noč pod zvezdami: Rdeča pesa na orientalski način

Le ena stvar me lahko odvrne od večerje pod zvezdami, in to so komarji. Jaz jih ne maram, oni pa me, nasprotno, prav obožujejo. Tudi če je deset ljudi pri mizi, bodo vedno izbrali mene. Zvesti do konca. Brenčijo okrog golih ramen in razgretih podplatov, ne pustijo se odgnati, potrpijo celo neprijeten vonj sveč s citronelo in indijskih palčk. Usodna privlačnost je lahko prav nadležna. Če bom pozimi koprnela po poletju, se moram spomniti svojih oboževalcev. Sicer so topli večeri pod žametnim nebom prelepi. Na vrtu namenoma puščamo stara votla debla, v katerih se naselijo čuki. Skovikajo v noč, da je vse še bolj skrivnostno, pa se iz visokih cipres neslišno spuščajo netopirji. Prižgemo svečke v kozarcih in zgodbe tisoč in ene noči se lahko začnejo.

Sorodna vsebina: Je karpačo pravzaprav veganski recept?

Prva naj bo tista o dobri hrani. V hladilniku čaka lepo ohlajena orientalska jed iz rdeče pese, kar bo več kot dober uvod v večerjo. Rdečo peso sem v kuhinji odkrila dokaj pozno, pravzaprav šele z italijanskimi recepti, ki jo, raje pečeno kot kuhano, obravnavajo kot delikateso. Pečejo celo, seveda neolupljeno, kar traja zelo dolgo, če so gomolji debeli. Okus ni bil primerljiv s tistim, kar sem prej poznala pod imenom rdeča pesa. Po tem odkritju sem si upala več eksperimentirati s to intenzivno zelenjavo; pečem jo z mladim krompirjem, pozimi s hokaido bučami, dajem v smutije z nežnimi listi vred in tudi kuham jo, skoraj nikoli pa je ne pripravljam, kot sem jo nekoč, okisano in prelito z oljem.

Rdeči pesi je prav ta recept naredil največ škode, ker marsikdo ne mara kislih in razmehčanih rezin rdeče pese, zlepljenih v kupčke. Za večerjo pod zvezdami sem jo pripravila na orientalski način s tahinijem, gosto lepljivo pasto iz sezama. Originalno se temu receptu reče shamandar bi tahini.

To jed pripravljajo v arabskih deželah, nekaj podobnega pa sem srečala tudi v južnoindijski kuhinji, pod imenom beetroot pachadi, pomaka iz rdeče pese. V indijskem receptu rdečo peso pečejo v ponvi z začimbami, ohladijo in zmešajo z jogurtom. Shamandar mi je ljubši, saj tahini rdečo peso popolnoma preobrazi, da dobi nepričakovano mehek, sladek in poln okus. Kar koli temu dodam, nizek kruh, rezine kumare, kolerabice, narezane na palčke in pokapljane z limono, metin čaj ali kaj drugega, vedno je tako dobro, da odmislim vse nadloge tega življenja in celo komarji me več ne motijo.

Naslovna fotografija: pilipphoto/Thinkstock

Preverite še Bebin recept z rdečo peso in tahinijem