Newyorška Pekarna načrtuje prihod v Ljubljano

Kje v Ljubljani se obeta nova slovensko-ameriška restavracija, nekakšna obrnjeno zastavljena podružnica newyorške Pekarne?

Konec preteklega leta je zakrožila novica, da so v New Yorku odprli slovensko restavracijo Pekarna. Že takrat smo izvedeli, da je pri snovanju jedilnika pomagala Alma Rekić. Te dni smo jo poklicali, navezali pa smo tudi stik z New Yorkom in izvedeli marsikaj novega.

Najprej je bila Pekarna v Ljubljani. Ne govorimo o restavraciji, temveč o luksuznih apartmajih, ki jih še danes najdemo v starem delu Ljubljane, le da so zdaj, zaradi znanih razmer, zaprti. Kot pove že samo ime, je bila v stavbi na Slovenski cesti v preteklosti čisto prava pekarna, zato so to ime prevzeli tudi apartmaji, ki jih je uredil Dean O’Neall, poslovnež avstralskega rodu.

Chef s Karibov

O tem, kako ga je pot pred leti zanesla v Ljubljano, je za OK povedal: »Leta 2003 me je Tony Tomazin (opomba: avstralski Slovenec, ki je po dostopnih podatkih med drugim lastnik Opera Bara in nekaj nadstropij Nebotičnika) povabil v Slovenijo, da bi sodeloval pri oblikovanju in odprtju Opera Bara, pa tudi pri nekaterih drugih projektih, kot sta Nebotičnik in njegovi apartmaji Versace. Odtlej sem tesno povezan s Slovenijo, tu poznam veliko ljudi, ki jih dojemam kot družino.«

Konec preteklega leta O’Neall, ki ga je New York Times opisal kot »izkušenega restavraterja in oblikovalca restavracij«, odprl restavracijo Pekarna na Manhat­tnu, točneje na Upper West Sidu, le nekaj korakov od znamenitega Broadwaya. Načrtovana je bila kot »nova in prva tovrst­na slovensko-ameriška restavracija v New Yorku, ki zajema tudi koktajl bar in prostor za dogodke«.

Povedano drugače – v Pekarni stavijo na sezonsko in moderno ameriško kulinariko, ki ji bodo dodali delček slovenske kulture in kulinarike. Ali na kratko: »Rdeča nit restavracije je slovensko-ameriško doživetje.« Njen chef je Kemal Hoyte, ki prihaja s Karibov, iz otoške državice Sveti Vincencij in Grenadine, in Slovenije še ni obiskal.

Marmorni bar v newyorški Pekarni

Jabolčni zavitek in kremna rezina

Vseeno je čutiti slovenski pridih: »Načrtujemo, da bodo štiri jedi na jedilniku slovenske. Glede na trenutne razmere v ZDA smo se odločili, da ga do konca oblikujemo šele, ko bo naša restavracija lahko delovala tako, kot smo si zamislili. Za zdaj imamo na jedilniku eno slovensko jed, in sicer jabolčni zavitek, v kratkem pa dodamo še kremno rezino (po ameriško: Bled Cake). Pri oblikovanju obeh smo se po­svetovali z Almo Rekić.«

Že bežen pogled na jedilnik newyorške restavracije, ki nosi slovensko ime, nam pove, da se kuhanje chefa Hoyta naslan­ja na tradicijo, ki pa jo interpretira na svoj, moderen način. Se motimo? »Prav imate – vse naše jedi so sodobna oblika tradicionalne hrane.«

O slovenskih sestavinah, denimo tudi v tujini cenjeni piranski soli, pa nam povedo takole: »V prihodnosti jo res nameravamo uporabljati, toda, znova: jedilnika, kakršnega smo si zamislili, zaradi znanih razmer žal še ne moremo ponuditi našim gostom.« Trenutno omejitve strežbe vel­jajo tudi v New Yorku – kot ima Pekarna zapisano na spletu, že kak mesec delujejo s četrt zmogljivosti, medtem ko so bari v New Yorku še vedno zaprti, pri naročanju pijače pa morajo gostje naročiti še hrano.

Caption: Labodji koktajl po newyorško.

Najbolj priljubljeno: rdeče vino

Kaj pa slovenska vina – katera strežejo na Manhattnu? »Tretjino naše vinske ponudbe predstavljajo vina iz Slovenije. Imamo tri bela ter po en rose, oranžno in rdeče vino,« so nam pojasnili. Nanizali so še slovenska vinska imena, ki jih ponujajo: med belimi vini so tu Yanez iz štajerske kleti Dveri Pax ter sivi pinot in rebula iz kleti Ferdinand. Rose je iz Vipavske doline z nalepko Pikasi, medtem ko iz briške kleti Ferdinand prihajata še dve vini: oranžno obarvana rebula Brutus in rdeče vino Epoca Rosso. »Daleč najbolj priljubljeno med vsemi, tako belimi kot rdečimi, je rdeče Epoca Rosso, poleg tega pa je veliko zanimanja za slovensko oranžno vino,« vinski okus prebivalcev velikega jabolka orišejo v Pekarni.

Dean O’Neall je za OK razkril tudi načrte za prihodnost: »S Tonyjem Tomazinom bova zasnovala skupni projekt, ki bo povezoval New York in Slovenijo. Nova restavracija bo v Nebotičniku, v njej bo chefinja Alma Rekić. To bo slovensko-ameriška restavracija, ki se bo osredotočala na slovensko kulinariko, v njej pa bomo ponudili tudi nekaj priljubljenih newyorških jedi. Torej: jedilnik bo ravno nasproten tistemu, ki ga imamo v newyorški Pekarni. Prav tako prevzemamo Opera Bar, v katerem bomo nadgradili ponudbo koktajlov in zraven ponudili še prigrizke. Trudili se bomo, da svojemu slovenskemu in ameriškemu osebju omogočimo delo v obeh državah.«

Dean O’Neill, lastnik dveh Pekarn – restavracijo najdemo v New Yorku, istoimenske apartmaje pa v središču Ljubljane.

Ljubljanska zgodba še v povojih

Podobno nam je povedala Alma Rekić, ko smo jo te dni prestregli na poti z enega na drug sestanek: »Zgodba z Nebotičnikom je še v povojih, je pa ideja, da bi vzpostavili kulinarično sodelovanje med New Yorkom in Slovenijo. Torej: chef Kemal Hoyte bi prišel v Ljubljano, jaz pa bi šla v New York. Takšen je koncept, vendar je uresničevanje te ideje zaradi trenutnega položaja zastalo, tako da kaj več v tem trenutku ne morem povedati.«

Kulinarično izmenjavo so opisali tudi na spletni strani Pekarne: »Ko se razmere umirijo, bo kot gostujoča chefinja k nam iz Slovenije prišla Alma Rekić, ki bo za goste pripravila celostno slovensko kulinarično izkušnjo. Takrat bomo priredili poseben kulinarični dogodek.« Kot še dodajajo, bo »poskrbela tudi za oblikovanje slovenskega dela našega jedilnika. Ta del se bo sčasoma razvijal.«

Za konec še ena zanimivost: trenut­no je med 25 koktajli, ki jih strežejo v newyorški Pekarni, tudi takšen, ki se mu reče Alma’s Field Of Dreams (lahko bi mu preprosto rekli: Almino polje sanj). Stane 16 dolarjev, v njem pa se združijo džin, jagode, liker Garden Party Basil in gazirana voda.

Priporočamo še: Tedenski jedilnik: top 7 pomladnih kosil

Fotografije: arhiv Pekarne

Špela Ankele
Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed