Kam iti, kaj jesti, kaj piti: Budimpešta

Budimpešta so elitne restavracije in tradicionalne kavarne, s starimi jedmi prežete gostilne in tudi kioski s hitro hrano, kjer si lahko za nekaj evrov privoščiš res imeniten prigrizek. Tu so tržnice, na njih tudi rdeča paprika, tradicionalne mesnine in še kaj.
Za začetek: langoš
Langoš ali langaš je testo, podobno kot za krofe, sploščeno v krog in ocvrto, zatem pa dopolnjeno z različnimi nadevi. Na Madžarskem največkrat dodajo namaz iz kisle smetane in čez na debelo naribajo sir, lahko pa so to mesni, začinjeni ali zelenjavni dodatki. A tisti, ki smo ga med zadnjim obiskom našli v Budimpešti, je presenetil celo domačine, ki smo jim pripovedovali, kaj smo pokusili: v burger spremenjeni langoš. Na kulinarični tržnici, imenovani Karavan Budapest, kjer so parkirane prikolice z raznoliko hitro hrano, je tudi lokal, imenovan Langoš Burger. V njem med drugim ponujajo burgerje, pri katerih vlogo bombetke odigrata manjša langoša. Ni za vsak dan, ni za vsakogar, vsekakor pa se je po dolgem dnevu vožnje z vlakom iz Ljubljane nekaj tako konkretnega zelo prileglo. Cene za klasične langoše se začnejo pri petih evrih, za tiste bolj ali drugače obložene boste odšteli nekaj več. Zelo nasitni langoš burger, denimo, stane okoli deset evrov.

Tudi nujno: kurtoš
Sladki dimnik ali kurtoš se po madžarsko imenuje kürtőskalács ali kürtős. To so na vroče tulce naviti trakovi sladkega testa, ki jih spečejo in z zunanje strani še dopolnijo z različnimi dodatki. Klasika je sladkorna, tudi vaniljeva in cimetova, pri čemer se sladkor lepo raztopi, tako da ima to pecivo rahlo karamelizirano skorjico, najdemo pa tudi mak, orehe, lešnike, mandlje, modne pistacije, kakav, kokos, maline in še kaj. Cene kurtošev, dišečih in še toplih, se marsikje začnejo pri treh evrih.

Doživite kavarniški utrip
Ker jih je veliko in je vsaka na svoj način posebna, se bo kar težko odločiti, katero kavarno obiskati. Gre namreč za mesto, kjer jih je pred stoletjem delovalo kar blizu petsto. Mnogi priporočajo mogočni New York Café, kjer radi pojasnijo, da je bila pred drugo svetovno vojno kavarna, ki so jo leta 2006 obnovili in ji vrnili nekdanji blišč, zelo priljubljena med pisatelji in uredniki časopisov. Spet drugi prisegajo na najstarejšo v Budimpešti, Ruszwurm, ki so jo odprli pred skoraj dvema stoletjema. No, mi smo obiskali čudovito Gerbeaud Café, ki vse od leta 1870 stoji na znanem trgu Vörösmarty. Če se ne morete odločiti, katero od tradicionalnih sladic bi tu pokusili, predlagamo, da naročite sladki degustacijski krožnik, na katerem sta ob kosu torte doboš, velikem za grižljaj ali dva, tudi manjši rezini žerbo in esterhazi, sladke okuse pa lepo dopolnita marelična omaka in sladoled. Cena za tris sladic, ki si jih zlahka razdelita dva: približno 14,5 evra.

Kaj kupiti za domov?
Kratek odgovor: marsikaj! Tradicionalne madžarske mesnine, znano žganje palinka, celo klasični bonboni iz supermarketa imajo drugačne odtenke, kot smo jih vajeni – ste recimo že jedli z medom dopolnjene bonbone negro? A nekaj izstopa in je nadvse priročno za prenašanje v kovčku ali torbici: to je sladka mleta paprika, ki jo lahko kupimo tudi v trgovinah s spominki. Ko smo pred časom govorili z madžarsko gastronomko Zsófio Mautner, nam je pojasnila, da bomo kakovostno mleto sladko papriko le stežka našli: »Predlagam, da se odpravite v lokalne trgovine, saj v supermarketih dobre mlete paprike ne boste našli. Poiščite male proizvajalce in pokukajte v majhne delikatese.« Mi smo to značilno madžarsko začimbo kupili na tržnici in za četrtkilogramski zavojček odšteli dobre tri evre.
Ko že govorimo o klasiki: poskusite v Budimpešti najti tradicionalno restavracijo, v kateri kuhajo odličen golaž, paprikaš in druge z rdečo papriko obarvane jedi. Eden od teh lokalov je vsekakor Gettó Gulyás, ki ga priporoča tudi omenjena madžarska gastronomka. A povpraševanje za mizo v njem je zares veliko, zato svoj prihod pravočasno napovejte prek spleta.


Še tržnica: Lehel
V dvomilijonski Budimpešti ne manjka tržnic, verjetno pa je najbolj znana osrednja, ki zamika tudi največ turistov. Če bi se radi izognili turistični gneči, priporočamo skok do tržnice Lehel, kjer smo srečevali predvsem domačine. V spominu nam bo ostala po res široki ponudbi, številnih trgovinicah na njenem robu, delikatesnih kotičkih z raznimi dobrotami in nič kaj komplicirano zastavljenimi restavracijami, v katerih prevladujejo dostopne cene.
Če boste v Budimpešti v nedeljo, še ta namig: poiščite gastronomski kotiček Pancs. To je pravzaprav bar, ki ta dan dobi drugačno podobo, saj notranje dvorišče zavzamejo lokalni kmetovalci. Tu lahko kupimo izdelke neposredno od proizvajalcev, ki nam spotoma zaupajo še kak recept in kuharski namig. Verjetno smo se ravno zato na tej tržnici počutili skoraj kot doma.

Priporočamo še: Vabimo vas na kuharsko delavnico: Matejini krofi s predtestom