Restavracija Glasswing: novo doživetje na gastronomskem zemljevidu Dunaja

V še zgodnjem adventnem času, na dan, ko so nad tem prelepim cesarskim mestom plesale snežinke, smo se namenili v odlično restavracijo Glasswing, del luksuznega butičnega hotela The Amauris Vienna, ki je dobro izhodišče, ko želimo Dunaj doživeti s polno razprtimi krili metulja. Nekoliko nad tlemi, umirjeno, lahkotno in z vsem sijajem, ki ga mesto lahko ponudi.
Na bulvarju Ringstrasse, znamenitem krožnem predelu, ki obdaja zgodovinsko jedro Dunaja, je v bližini državne operne hiše in legendarne zlate dvorane Musikverein, kjer na vsak novoletni dan zadoni tradicionalni koncert dunajskih filharmonikov, februarja letos svoja vrata odprl The Amauris Vienna, ki je v zgodovinski palači iz 19. stoletja, v kateri se je nekoč zbirala dunajska visoka družba. O teh bleščečih časih habsburške monarhije priča še vedno delujoče dvigalo iz 19. stoletja, ki goste v buržoaznem slogu popelje do moderno opremljenih pametnih sob. Kot so povedali v vodstvu hotela, je bila zgradba zgrajena leta 1860 pod arhitekturnim vodstvom Flatticha in Schuhmanna, zdaj pa so jo prenovili v sodelovanju z dunajskimi arhitekti HOPPE + PARTNER ZT in priznanim notranjim oblikovalcem iz Zagreba – Nikolo Arambašićem.
Pomemben del zgodbe predstavlja gourmet restavracija Glasswing, ki tako kot hotel nosi ime po vrsti metulja, kar se odraža tako v barvah ambienta kot v filozofiji delovanja, povezani z vrednotami združenja Relais & Châteaux. Zaznali smo, da se tukaj vse vrti na način, da nas povzdigne na krila teh nežnih in lahkotnih bitjec: že takoj, ko prestopiš prag in vdihneš nekakšen nektar cvetov citrusov, veš, da bodo zemeljski izzivi vsakdanjega življenja za nekaj časa ostali daleč stran. Bodisi zato, ker je na vsakem koraku poskrbljeno, da se gost počuti sproščeno, bodisi zaradi estetike, ki te s svojimi umirjenimi toni lesa in marmorja ter prisotnim klasičnim dunajskim šarmom obdaja in pomirja.

Kreacije, ki nastajajo pred našimi očmi
Povsem jasno je, da je bila restavracija Glasswing odprta z visokimi cilji. Ko chefu omenimo Michelinove zvezdice, njegov izraz ne ostane ravnodušen. Tukaj je vse skrbno izbrano, premišljeno in z občutkom postavljeno pred gosta. Glavna zvezda je Alexandru Simon, kuhar romunskih korenin, ki se poigrava in poustvarja klasično dunajsko kuhinjo na nivoju visoke kulinarike. Ker je njegovo bistvo fuzija na temeljih francoske kuhinje, na krožniku tradicije ne prepoznamo takoj, so pa okusi tako brezčasni, da se ta zgodba kmalu spet pojavi pred našimi očmi. Vseeno pa je veliko tudi blišča, ki pripada tej metropoli: tukaj kraljujejo še kaviar, jastog, ki zavzema mesto na najbolj reprezentativnem krožniku restavracije, in pokrovače. Gostje lahko izbiramo med degustacijskim menijem s sedmimi hodi in z vinsko spremljavo, na voljo pa je tudi izbira jedi à la carte.


Posebnost restavracije je odprtost. Tako navzven, kar omogočajo steklena okna, ki spominjajo na prozorna krila metulja, kot znotraj prostora. Kuharsko ekipo lahko namreč neprestano opazujemo, kako tiho, usklajeno in osredotočeno ustvarja pod taktirko glavnega kuharja. Kako ga prepoznamo? Zelo odločno in natančno zaključuje jedi pod grelnimi lučkami nad marmornim servirnim pultom, ki je nekakšna odprta ločnica med kuhinjo in restavracijo.


A ne opazujemo le mi njega, tudi on ves čas spremlja naše odzive: ko okušamo jedi, se naravnost olajšano razveseli naših zadovoljnih izrazov, ki povedo, da nam je bilo nekaj zares všeč. Še posebno, ko je pred nami tista jed degustacijskega menija, na katero je najbolj ponosen in ob kateri nam pošlje še kozarec vina po svojem izboru. »Pokrovača z zelenim karijem je moj favorit. Z njo slavim moč visoko kakovostne sestavine,« nam pove Simon, ki se zgovorno vsake toliko prikrade do mize.



Someljejevo presenečenje
Vsi ljubitelji vina bodo v tej restavraciji prišli na svoj račun: tukaj je več kot 350 najboljših etiket s celega sveta, pomemben poudarek pa je seveda na avstrijskih, tudi biodinamičnih vinih. Za zbirko skrbi mladi somelje Max Populorum, ki mu slovenska vina očitno niso tuja – med večerjo nas je prijetno presenetil z buteljko haloškega šipona vinske kleti Gross. Natočil pa nam ga je v poseben tip vinskega kozarca, imenovan römerglas. Njegova značilnost so ornamenti in dekoracija na ročaju, ki omogoča boljši oprijem, oblika pa izhaja še iz rimskih časov.


Preberite tudi: Adventne stojnice v Salzburgu (in cene)