Osem odličnih slovenskih penin: katero izbrati

Odgovorili bodo tisti, ki jih najbolj poznajo: njihovi »avtorji«. Nekaj slovenskih peničarjev in vinarjev smo vprašali, katere od svojih mehurčkov bi priporočili nekomu, ki se prvič zares zanima, ki ga je prvič pritegnila zgodba, ozadje penečega vina, ki v decembru (še vedno) doživlja svoj letni vrhunec priljubljenosti.

1. Radgonske gorice: Zlata radgonska penina rose

Največji, seveda začenjamo z njimi. Odgovarja enologinja kleti Klavdija Topolovec, hkrati pa je njen odgovor dober uvod za vse tiste, ki niste poučeni o tehnoloških posebnostih penin. Delajo se na dva načina: po tankovski in klasični metodi, ki jo opisuje sogovornica: »Zlata radgonska penina rose je suha penina, osnovno vino je stoodstotno modri pinot. Pridelana je po klasični metodi z vrenjem v steklenicah, kot francoski šampanjci. Po prvi fermentaciji sledi polnitev osnovnega vina v steklenice, v katere se doda tako imenovani tiražni liker. To je kombinacija osnovnega vina, sladila in selekcioniranih kvasovk. Tako se po koncu sekundarne fermentacije tvorijo mehurčki, ki so nepogrešljivi del penine. Zlata radgonska penina rose odleži na kvasovkah še najmanj 36 mesecev, končni okus pa izoblikujemo z dodatkom ekspedicijskega likerja. Zakaj smo se odločili izpostaviti to penino? Letos je razvila posebno zgodbo, osvojila je številne medalje doma in po svetu. Je nosilka šampionskega naziva v kategoriji penečih vin na ocenjevanju Vino Ljubljana in tudi nagrade trophy na ocenjevanju Glass of Bubbly v Londonu. Krasi jo prijetna rose barva, ki nas spominja na lososno. Številni elegantni mehurčki so rezultat večletnega zorenja. Sadna nota se dopolnjuje z zrelo noto po kruhovi skorji, kar daje penini polnost in zaokrožen okus.«

Priporočamo še: Pet zmot o mehurčkih

2. Medot: Brut Cuvée

Takole pravijo v znanem Medotu: »Brut Cuvée je bila naša prva penina in je ponos kleti. Spada med pionirske penine klasične metode na osnovi rebule, prva polnjena steklenica nosi letnico 1992. Za pridelavo se uporablja rebula s starih trt, posebej izbranih in cepljenih na željo Zvonimirja Simčiča, in še danes je enak tudi postopek, ki ga je na temelju vsega svojega znanja, zbranega v dolgi karieri, on sam določil.« Spomnimo: blagovno znamko Medot je zasnoval prav ta pomembni gospod, sicer dolgoletni direktor Zadružne kleti Goriška brda, ki se je posvetil raziskovanju te sorte, zaradi prizadevanj za njeno ohranitev pa je dobil vzdevek oče rebule. Medot je v resnici Metod (Simčič), poklon pradedku Simona Simčiča, ki nam predstavlja ta izbor. Družinska vinarska tradicija namreč sega vse do leta 1812. Penine pridelujejo s klasičnim postopkom, na domačiji pa poudarjajo tudi dolžino zorenja: »Naša najmlajša penina 48 se stara štiri leta, Brut Rose in Brut Cuvée pet let, lahko pa tudi več, letniške penine celo sedem ali osem let.« Penine Medot so zrele penine, primerne za spremljavo celotnemu obedu. Narejene so iz rebule, chardonnayja in modrega pinota. Chardonnay je za svežino in eleganco, modri pinot za telo in strukturo, rebula pa prispeva živahnost in sadnost, pravijo.

Priporočamo še: Tudi vi napačno shranjujete penino?

3. Bjana: Brut Rose

Miran Sirk je menil, da bomo presenečeni nad njegovim izborom, ampak utemeljitev je vrhunska. Tole je zgodba, za katero bi rad, da jo veste, ko boste odpirali to elegantno penino: »Moj prvi Brut Rose je bil letnik 1997 in sem ga pridelal v seriji 2000 steklenic. Zamislil sem si takšno penino, ki bo zunaj tedanjih percepcij, naj bo rose, bodisi vino bodisi penina, vsaj polsuh ali slajši, in jo naredil v zelo suhi različici brut. Bila je prva slovenska zelo suha rose penina. Hotel sem dokazati, da je lahko zelo dobra in tudi širše uporabna v povezavi s hrano. Od vsega začetka se namreč trudim naučiti ljudi, da se penine lahko pijejo tudi med obedom in ne samo za praznike. Za to pa pridejo v poštev predvsem suha vina, brez večjega ostanka sladkorja, razen seveda ob sladicah. Prva serija brut roseja je bila prodana v enem dnevu, v celoti jo je kupil Robert Trobec za gostilno Pri Poku. V naslednjih letih nam je ta penina najbolj dvigovala ugled, z njo smo pridobili največ dobrih strank in je postala ključni dejavnik pri gradnji naše blagovne znamke. Zanjo smo prejemali tudi številna ugledna mednarodna in domača priznanja in je naše najtrofejnejše naše vino (dvakrat Decanterjev Regional trophy, štirikrat Decanterjeva srebrna medalja, srebro na Expu v Milanu …).

4. Zlati grič: Konjiška penina rose

Takole pravi enolog te kleti iz Slovenskih Konjic, Sašo Topolšek: »Odločili smo se za Konjiško penino rose. Suha, pridelana je po klasični metodi iz sorte modra frankinja, vedno iz istega vinograda v vinorodnih Škalcah. Na kvasovkah zori najmanj dve leti v Otokarjevi vinski kleti, med zidovi Žičke kartuzije. Modra frankinja ni tipična sorta za pridelavo penin, tako je to ena redkih penin, predvsem na Štajerskem, ki je samo iz te sorte. Sorta, poreklo in daljše zorenje na kvasovkah ji dajejo svojevrsten pečat. Je sadna, sveža, elegantna in zelo pitna. Idealna za aperitiv. Odkar jo pridelujemo, je osvojila kar nekaj mednarodnih medalj, najbolj zanimiva pa je lanska trofeja v kategoriji first date, prvi zmenek, na mednarodnem tekmovanju penečih vin Glass of Bubbly v Londonu. Konjiška penina rose je tako nepogrešljiv spremljevalec na prvem zmenku,« sklene Topolšek.


5. Klet Brda: peneča rebula/Contesse

V Kleti Brda so oklevali med dvema peninama: »Peneča rebula ima najdaljšo tradicijo, njeni začetki segajo v leto 1962. To je bil naš prvi poskus, kako bi iz stare sorte ustvarili tudi nekaj, kar je bilo že takrat aktualno – vino z mehurčki. To so bili naši prvi poskusi pridelave penine,« pravijo. Rebula se je izkazala za zelo primerno in v naslednjih desetletjih so penino izboljševali v smeri elegance, finese, nižje vsebnosti sladkorja, skratka v smeri sodobnega pristopa, pravijo. »V zadnjem času se priljubljenost peneče rebule povečuje predvsem zaradi prosecca. Ljudje iščejo penino, ki ima svežino, ki je enostavna, kljub temu pa kompleksnejša kot prosecco. Peneča rebula izraža teritorij Goriških brd, preprostost, odprtost in hkrati zapomnljivost. V vsem tem času eksperimentiranja smo se želeli premakniti tudi bolj v smer klasičnih penin, a na drug način, zato smo se odločili za zorenje v tankih, a bistveno dlje. Recimo naša rebula Contesse zori na kvasovkah, drožeh, dobrih osem do dvanajst mesecev. Hkrati smo pri njej uporabili drugačen način degoržiranja, pri čemer gre v bistvu za simulacijo fermentacije v veliki steklenici – čeprav ima ta velika steklenica v resnici 3000 litrov. Posebnost Contesse je tudi to, da je vedno v magnumu, s posebno opremo in darilno embalažo.«

6. Jakončič: Mosaic

Takole pa nam je odgovoril Aljoša Jakončič iz kleti, ki jo sicer bolj povezujemo z mirnimi vini in ki v Kozani vinsko tradicijo vzdržuje že od srede devetnajstega stoletja: »Ime Mosaic je zrcalo koncepta izdelave: penina je pridelana iz rebule, ki jo trgamo na manjših, izbranih legah. Če hočemo penino, ki ima hkrati polnost in svežino, potrebujemo več vrst leg: jugovzhodne poskrbijo za več kislin, ki nam dajejo več svežine, zahodne pa penino naredijo polno. Tukaj sta pomembna tudi dejavnika siromašne opočne, torej lapornate podlage in njenega aluvialnega nanosa. Tako dobi penina Mosaic precej bolj mineralen značaj. Prava kombinacija izbiranja leg je odvisna od letne mikroklime. V kleti 30 odstotkov vina zori v francoskem lesu tipa alier, ki mu da večjo teksturo in ohranja svežino,« navaja Aljoša Jakončič. K čemu postreči to penino? Večina meni, da je nezahtevna za kombiniranje, bolj izurjeni boste v njej zaznali hruško in kruhovo skorjo.

7. Simonič: Semiška penina brut

Kaj lahko ponudi belokranjski vinski okoliš? »Paradni konj in ponos kleti Semiške penine je zagotovo Semiška penina brut. Gre za zelo suho penino, v kateri je nepovretega sladkorja manj kot 10 g/l; je letniška, narejena zgolj takrat, ko je tehnološka zrelost optimalna ter sladkorji in kisline v pravi harmoniji, kar pride naokrog vsakih nekaj let,« pravijo Simoničevi iz vinske kleti, v kateri so konec devetdesetih let prvi v Beli krajini začeli pridelovati penine.

Semiška penina brut je zvrst sort laškega rizlinga in chardonnayja. Trenutno je v prodaji letnik 2012. Opozarjajo na čas zorenja v steklenici na kvasovkah oziroma drožeh: vsaj pet let in več, da dobijo bolj prefinjene mehurčke in zrel okus, pravijo. Na letošnjem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni so dobili zlato medaljo, na svetovnem ocenjevanju vin Decanter v Londonu pa bronasto. S tem izborom so nas malo presenetili, kajti prepričani smo bili, da bodo omenili penino Poseidon, ki zori v Jadranskem morju, na globini 30 metrov, pri stalni temperaturi 12–13 stopinj Celzija. »Tako penino kot tudi steklenice, glinene amfore, je s svojo naravno močjo oblikovalo morje.«

8. Movia: Puro rose

Pa še na Ceglo, v Goriška brda, k Movii. Izmed dveh penin so v ospredje postavili svojo Puro rose. To je za vse tiste, ki jih žene bolj nemiren, da ne rečemo pustolovski duh. Da ne bi bili enološko preveč zapleteni, kajti to je članek za začetnike, samo najbolj očitno: ta penina ni degoržirana. V njej so puščene droži, to je tisti del, ki ga vinarji sicer odstranijo, preden penina pride do kupca. Tako da: tu je nekaj predpriprave pred nalivanjem v kozarec. Steklenica mora vsaj en dan pred odpiranjem stati na glavi in na hladnem, da se droži zberejo v vratu. Odpremo pa jo v vodi: tlak ob odpiranju iz vratu steklenice najprej potisne tam zbrane droži. No, seveda, nekaj penine gre tudi zraven, ampak vsi, ki so se s tem že ubadali, menijo, da je žrtev ni prevelika: odpiranje, za katero so v Movii izumili celo posebno pripravo, je tako atraktivno in po svoje lepo, da odtehta vse, poleg droži pa se sprosti še čudovita aroma, ki je je drugače deležen samo kletar, ko degoržira steklenice. Pa še beseda o zgodovini te kleti: dolga je. Posestvo Movia obstaja od začetka 18. stoletja, Kristančičevi pa so lastniki od leta 1820.

Priporočamo: Kako porabiti beljake

Fotografije: Arhiv vinarjev, Getty Images

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed