To pa je novost: Janezova gorenjska spirulina

Komaj 22-letni Janez Rakovec, ki je doma na Kmetiji pr' Matjaž v Struževem pri Kranju, je edini daleč naokoli, ki ima bazene s slano vodo. In to ne zato, da bi se v tej vročini v njih ohlajal – v njih goji modrozeleno algo spirulino, ki velja za superživilo. Po nekaj mesecih, odkar je javnosti predstavil prve steklene kozarčke na Gorenjskem pridelane hrustljave spiruline in takšne v prahu, ugotavlja: »Res je zanimiva, zato se zdaj trudim, da bi jo spoznalo več ljudi.« Pa ju spoznajmo še mi – mladeniča, ki si je nadel ime Eko Janez, in algo, ki so jo menda poznali že Azteki in je z Nasinimi astronavti potovala v vesolje.

Ko Janez Rakovec začne pripovedovati o tem, kako je povezan s kmetovanjem, se mu kar zasvetijo oči. Že od otroštva je namreč vedel, da bo kmetovalec, podobno kot njegov oče Simon, ki vodi Kmetijo pr' Matjaž. Ta je bila doslej usmerjena v predelavo mesa, na domačiji pa je tudi lična trgovinica, v kateri poleg hišnih mesnih izdelkov dobimo še nekaj reči za vsakdanjo rabo – moko, olje, sladkor in podobno. A ta trgovinica je zdaj malo bolj posebna, saj so tu seveda prvi kupcem ponudili domačo spirulino, ki jo mladi Janez goji na njivi, le nekaj deset metrov oddaljeni od domačije.

Prav poseben rastlinjak

Od kod se je na njivo, s katere se na eni strani odpira pogled na Storžič, z druge pa jo zaznamuje veduta Šmarjetne gore, prikradla morska alga? Takole začne pripovedovati gostitelj: »Po osnovni šoli sem se vpisal na Biotehniški center Naklo, kjer nam je v tretjem letniku šolanja za kmetijsko-podjetniškega tehnika profesor biologije Borut Lazar povsem po naključju predstavil spirulino.« To je bilo pred petimi leti in modrozelena alga, ki tudi pri nas postaja vse bolj priljubljeno prehransko dopolnilo, je Janeza Rakovca v trenutku pritegnila. O njej je začel brati na spletu, pa v knjigah in kmalu je na domačiji postavil poskusni, dva kvadratna metra velik bazen, napolnjen s slano vodo.

Ni minilo dolgo, že je na zemlji družine Rakovec zrasel nov, večji bazen, lani poleti pa je z obilno pomočjo prijateljev in zdrave kmečke pameti postavil že tretji, še večji rastlinjak. Ta je ogrevan, v njem pa so trije bazeni, polni slane vode, po kateri s pomočjo posebne mehanizacije – ki je plod že omenjene zdrave kmečke pameti – veselo kroži alga spirulina. Ta pač ne raste tako, da bi zasidrana v tla po vodi plapolala kot kakšna morska trava, ampak je pravzaprav mikroalga, ki plava v vodi in jo obarva zeleno.

Takole nam jo opiše ta nenavadni kmet: »Spirulina izhaja iz jezera Čad v Afriki in velja za enega prvih mnogoceličarjev. Tam so jo že v preteklosti uporabljali za prehrano, prav tako so z njo svojo prehrano dopolnjevali Azteki. Da je to nekakšno superživilo, so bili prepričani tudi v Nasi, saj je bila zaradi izjemnih učinkov na človeško telo pomemben del prehrane astronavtov med odpravami v vesolju.«

Pr(a)va slovenska farma spiruline je torej rastlinjak, ki zavzema približno 480 kvadratnih metrov, od tega jih je 280 namenjenih bazenom. Sol pride na Gorenjsko iz Piranskih solin in tudi tu se je že spletla zanimiva zgodba. Piranske soline so namreč pred časom ustvarile temno čokolado z dodatkom spiruline, kot plod sodelovanja z Rakovcem pa je v letošnjo izdajo te čokolade že vključena njegova.

Kako poteka gojenje?

»Pripraviti je treba bazen, v katerem je topla slana voda. Zaradi tega rastlinjak večji del leta ogrevamo, temperatura v njem se giblje od 30 pa vse tja do 40 stopinj Celzija. V očiščen bazen nalijem svežo vodo, dodam sol in naravna hranila, s katerimi uravnavam tudi bazičnost vode. Nato gre v bazen že pripravljena kultura, ki v kontroliranih razmerah raste in se razmnožuje. Ko se alga dovolj razraste, sledi žetev.«

Besedo »žetev« sogovornik uporabi bolj figurativno, saj je alga podobna drobnim zelenkastim delcem, ki lebdijo v vodi. Te delčke je treba ujeti, zato žetev bolj spominja na precejanje vode skozi gosta sita. Ko se nanje ujame dovolj zelenkaste snovi, jo je treba posušiti, nato pa Rakovec iz nje pripravi dva izdelka – ali jo zmelje v prah ali spremeni v hrustljav pripravek. Tako eno kot drugo zapakira v povratno stekleno embalažo in postavi na police petih, šestih trgovinic, ki jih je doslej pritegnil s svojim entuziazmom.

In kako lahko to zanimivo algo vključimo na jedilnik?

»Tako hrustljavo spirulino kot tisto v prahu lahko uživamo samostojno ali vmešamo v kozarec vode. Popestri nam lahko smuti, sok, jogurt, kosmiče ... Uporabljajo jo tudi kuharji, z njo denimo živila na naraven način obarvajo v zeleno,« pojasni Janez Rakovec, ki pri snovanju receptov, s katerimi bo ljubo mu algo predstavil širši javnosti, že sodeluje s Sabino Ajkič – na spletu jo najdemo pod imenom Sybina's Kitchen – Prehranska intoleranca.

Priporočamo recept s spirulino: Detoks napitek za zdrav dan

Fotografija arhiv Eko Janez