ABC kuhanja: koromač

To je zgodbica o koromaču, pri nas znanem tudi kot finokio (po italijanskem finocchio), komarček, sladki komarček, trebušasti janež in zelenjavni komarček.

Na voljo je vse leto, najboljši pa je prav pozimi. Koromač vsebuje presenetljive in dobrodošle količine železa (že 40 gramov zadostuje za pokritje dnevnih potreb), kalcija in magnezija. Je naš dober zaveznik pri skrbi za vitko linijo; sto gramov svežega koromača vsebuje pičlih devet kalorij. Ko ga kupujemo, izbiramo manjše glavice, ki naj bodo trdne in povsem bele. Pri starejših primerkih pred pripravo obrežemo ali odstranimo zunanje vlaknaste dele, tudi sicer pa (kot je razvidno iz fotografije) porežemo vse obarvane in poškodovane dele.

Koromač v kuhinji

Koromač je star družabnik čebule (šalotke) in česna, zelo lepo pa se razume tudi z zelišči, zlasti z janežem, koprom, lovorom, peteršiljem in timijanom. Najokusnejša pa tudi najbolj hranilna je presna rastlina. Narezanega na palčke ponudimo s kakšno domačo omako, odličen pa je tudi s parmezanom ali/in kozjim sirom. Slasten je kuhan v sopari ali dušen z malo tekočine. Koromač je odličen po poljsko (kuhan, prelit z drobtinami na maslu) ali gratiniran (kuhanega prelijemo z mešanico smetane in rumenjaka, potresemo z nastrganim sirom in gratiniramo). Seveda pa ga lahko pripravljamo tudi po vseh drugih kuharskih tehnikah. Lahko ga ocvremo po pariško ali dunajsko, zdušimo v ponvi (za k mesu in ribam) ali skuhamo v smetanovi omako z dodatkom česna, muškatnega oreščka in limoninega soka. Rezine zlato rumeno opečemo na oljčnem olju in pokapljamo z limoninim sokom. Slasten pa je tudi s paradižnikovo omako ali v njej.

Sveže, aromatično koromačevo zelenje je odličen dodatek k solatam, zelenjavi, ribam in nekaterim omakam. S celimi ali strtimi semeni pa odišavljamo kruh, pecivo, zlasti medenjake, ribjo zavrelico in zelenjavo, ki jo vlagamo v kis.

Besedilo: Marjan Jereb
Naslovna fotografija: Thinkstock

Poskusite to najboljšo kremno koromačevo juho