»Bolje je, da se ves čas prehranjujemo tako, da post nikoli ni potreben«

Ob besedi post verjetno v našem kulturnem prostoru najprej pomislimo na tistega pred veliko nočjo – krščanskega, ki nastopi po pustu in gori ocvrtih krofov. Vendar pa je (poleg verskih/religijskih) razlogov za postenje več, kakor je tudi veliko nasprotujočih si mnenj o tem, ali je post zdrav in priporočljiv ali ni, na kar je opozorila tudi sogovornica Tanja Pajk Žontar.

Za bolnike je post stradanje

Pravi, da gre za tako rekoč alternativen način prehranjevanja, ki največkrat razdeli ljudi na goreče zagovornike in nasprotnike. »Nekateri post zagovarjajo in pravijo, da so z njim pozdravili bolezen, na drugi strani pa ne smemo spregledati dejstva, da stroka post bolnikom odsvetuje, saj gre pravzaprav za stradanje.« Namen tega prispevka torej ni razpravljati o zdravstvenih vidikih posta, temveč pregledati osnovna dejstva o postu.

Post je vzdržnost, tehnika prečiščevanja telesa, sogovornica pa ponudi definicijo, da je to »delna ali popolnoma omejitev uživanja hrane v nekem določenem časovnem obdobju«.

Hipokrat: lakota je mati zdravja

Post ni iznajdba sodobnega časa, ljudje so se postili že skozi zgodovino, pri čemer ni nujno, da je bilo postenje vedno prostovoljno, lahko da so se postili, ker hrane niso imeli na voljo, pojasni Pajk Žontarjeva in nadaljuje: »Enkrat na mesec so se postili že stari Egipčani, stari Grki so to počeli, ker so verjeli, da s tem izganjajo demonske sile, tudi Hipokrat je rekel, da je lakota mati zdravja, presitost pa izvor številnih bolezni.« Ti stari misleci od Hipokrata do Pitagora so se postili, da bi dosegli višje miselne sposobnosti. Izvor je bil predvsem duhovne narave.

Tudi danes se ljudje postijo zaradi že omenjenih razlogov, povezanih z duhovnostjo: religijo in verskimi obredi, kar pozna tako krščanstvo kot budizem in islam ... Gre za to, da verniki bodisi v nekem časovnem obdobju, kakršen je 40-dnevni post pred veliko nočjo, bodisi v nekem delu dneva ne uživajo (določenih) živil.

Ljudje se danes za post odločijo tudi zaradi čiščenja telesa – samozdravljenja. Uživamo namreč veliko živil, bogatih z maščobami, z visoko vsebnostjo sladkorja, kar ni ugodno za naše zdravje. Tako se denimo po obdobjih, ko se po 'tradiciji' je veliko, denimo decembra, ljudje odločajo za januarsko razstrupljanje telesa.

Priporočamo: 5 postnih receptov z lososom

Politični post ali gladovna stavka

Pomemben parameter postenja pa je hujšanje oziroma želja po izgubi telesne mase. Posamezniki se odločijo, da se bodo določene dneve v tednu postili. »Denimo, da za vikend pojedo preveč in potem v ponedeljek ne jedo,« ponazori sogovornica. Obstajajo tudi politični razlogi za post, takrat govorimo o gladovni stavki, katere namen je doseči nek politični cilj.

Obstaja pa tudi oblika posta, ki ga telo samo vzpostavi: denimo ko smo zelo bolni (s povišano telesno temperaturo) in telo samo vzbudi instinkt za postenje, ko v telo ne vnašamo večjih količin hrane.

Posti trajajo različno dolgo: od omenjenih enodnevnih, večdnevnih, 40-dnevnih, pri gladovnih morda še dlje. Koliko časa traja postenje, je odvisno tudi od zunanjih pogojev in od fizičnega stanja osebe, kako se je ta prehranjevala pred samim postom.

Popolni in delni post

Poznamo popolno postenje, ko človek pije samo vodo in ne uživa hrane, kakor tudi razna delna postenja. Posamezniki takrat pijejo presne sokove, razne kombinacije čajev s sokovi, nekateri uživajo samo juhe ali pa sadje in zelenjavo. Spet drugi uživajo zelenjavne prevretke, ko čez zelenjavo spustijo vročo vodo.

Pa je kakšna oblika posta sploh zdrava? »Priporoča se, da ljudje ves čas hrano uživajo zmerno, da ne pride do tega, da bi se morali postiti,« odgovarja Pajk Žontarjeva. Vsekakor pa se ga, kot že omenjeno, odsvetuje bolnikom oziroma ljudem, ki so šibki, saj tu ne gre več za post, ampak za stradanje. Sogovornica tudi opozori na jo-jo efekt: ko se ljudje, ki po določenem času prekinejo s postom oziroma hujšanjem, zredijo: »naš organizem se na manjši vnos energije hitro prilagodi, kar pomeni, da zniža samo bazalno presnovo, ko pa začnemo spet jesti tako, kot prej, se zredimo, nato pa zaradi želje po izgubi telesne mase zopet hujšamo, kar ni dobro.«

Prekinitveni post

Trenutno pa je zelo trendovski tako imenovani prekinitveni post (intermittent fasting), kar pomeni, da jemo v določenem časovne okvirju, ostale ure pa se postimo. »Poznamo več različnih prekinitvenih postov – 5:2 je dieta, ko pet dni v tednu uživamo normalno, nekje 2000 kcal, dva dni v tednu, ki ne smeta biti zaporedna, pa vnos energije zmanjšamo na nekje 25 odstotkov, torej okoli 500 kcal. Naslednji je denimo 16:8, kar pomeni, da se 16 ur v dnevu postimo, v 8-urnem oknu pa lahko uživamo hrano.« Obstaja seveda mnogo različic prekinitvenih postov, ki pa so do določene mere v nasprotju z znanjem, ki ga imamo, da denimo zajtrkujemo, ko vstanemo.

Tanja Pajk Žontar odgovarja, da je veliko študij, ki zagovarjajo uživanje zajtrka, saj ta pomaga pri ohranjanju naših miselnih sposobnosti, zato je dobro, da denimo šolajoči otroci uživajo zajtrk. Da hrano uživamo v manjših količinah in večkrat na dan. Na spletu in v revijah lahko danes preberemo marsikaj, informacije so si večkrat nasprotujoče, a če sledimo znanstvenim dognanjem, prostora za preveč alternative in skrajnosti ni. Zato je dobro slediti zmernosti pri prehrani, prav tako pa v naš vsakdanjik vključiti dovolj gibanja, sklene Pajk Žontarjeva.

Priporočamo še: Kako naredimo hitro štruco, ki dolgo zdrži

Fotografija: Getty Images