Kako izbrati omako, ki se bo najbolj podala določeni obliki testenin

Testenine, tako preproste na prvi pogled, so lahko cela znanost. Rekli ji bomo kombinatorika. Če bi se hoteli poglabljati, je detajlov za cel roman. Eno debelejših poglavij bi pa se vsekakor nanašalo na to, kakšna omaka je najprimernejša za katero obliko testenin.

Nekaj logike je v teh pravilih, ampak uporabljamo jih pa po pameti: dobra pašta je vsaka, ki nam tekne, nas naredi zadovoljne in pomirjene.

Dolge, tanke testenine

Gre za špagete vseh debelin, deloma bi sem lahko prištevali tudi bukatine. Kaj je njihova najbolj opazna značilnost? To, da se med kuhan­jem prepletejo v žmunkelj, ob katerem se gordijski vozel zdi klavrn mali amater. Zato je logično, da se v njem dobro ujamejo vse omake, ki imajo manjše koščke – ne kot recimo kosi mesa v golažu. Tudi če gre za paradižnikovo omako z baziliko, ki jo pripravimo iz kupljene pasate, se zato potrudimo in zraven narežemo vsaj en paradižnik, in to na koščke, ki se ne bodo razpustili. To bo v resnici postala čisto drugačna jed … Ta oblika je zelo primerna tudi za omake, ki vsebujejo narezano zelenjavo, pa za morske sadeže, na primer.

Njoki in cmočki

Ti so primerni za dokaj goste in težke omake – in zato jih tako radi jemo z mesnimi raguji, z golaževo omako in podobno. En njok je kar krepek zalogaj sam po sebi in ga močan in gost okus ne bo pahnil v podrejeni položaj. Ker se ne sprijemajo preveč skupaj, jim lahko dodelimo tudi krepko sirno omako. Ta jih ne bo povezala v eno samo kepo, ki bi jo morali razrezati z nožem.

Široki rezanci

Tudi tem moramo priznati, da dobro ujamejo krepke mesne raguje. Za bolonjsko omako, na primer, tako ali tako pravijo, da jo je treba postreči s širokimi rezanci, najbolj priznane so tagliatelle, lahko pa tudi pappardelle ali fettuccine. Prav tu pa se izogibamo omakam, pri katerih veliko vlogo igra sir, kajti oblika je kot nalašč, da se rezanci med seboj neločljivo sprimejo že sami od sebe, kaj šele z omako, ki se rahlo »vleče«.

Rebraste in svedraste testenine

To je verjetno najbolj znano – ta oblika je posebno ugodna za bolj tanke omake, pa tiste, ki se zanašajo predvsem na dobro oljčno olje, ali pa paradižnikove brez koščkov. Razgibana površina pomeni večjo površino in s tem več omake, torej okusa, ki se prime posameznega koščka testenine. Najbolj znane so penne rigate in fusilli, svedrčki – takoj nam pred oči pride tudi zeleni pesto z baziliko.

Školjkice

Velike so najbolj primerne za omake, ki so srednje težke. Tudi naš tokratni recept s kremno omako z nekaj piščanca bi bil primeren za te testenine – so namreč kot žlička, veliko so sposobne držati, hkrati pa so testenine po svoji naravi taka jed, da si ne želimo polnih ust nečesa mastnega in zagatnega. Manjše ko so, težjo omako si lahko privoščimo.

Polžki

Težje, mesne omake. Nekaj takega, kot je priljubljeni makaronflajš.

Drobne testenine

Te pa bi človek kar izpustil, ko gre za kombinacijo z omakami, in jih uporabil kot zakuho v juhah, v testeninskih solatah, ki so sveže, hrustljave in pisane. Je pa res, da so pri srcu otrokom, zato jih, v njihovo veselje, uporabite, kadar vam drago.

Naslovna fotografija: LarisaBlinova/Getty Images

Priporočamo še: Tedenski jedilnik: preprosta kosila za vsak dan
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed