Kako naredimo kis v 14 dneh

Lahko si ustvarite odlično zalogo jabolčnega kisa, ki spada v sam vrh tistega, kar je mogoče použiti za dobro zdravje. Svetuje nam Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka KIS na Brdu pri Lukovici.

Večinoma se kis dela iz jabolk ali grozdja, šlo pa bi tudi iz drugega sadja. Torej, imamo jabolčni sok, ki ni pasteriziran. Za pripravo kisa morajo najprej povreti sladkorji, ki so v njem. Najbolje je dodati kvasovke za alkoholno vrenje, ki usmerjajo proces.

Če se kisa lotimo iz brozge, torej tako, da sadje sami zmeljemo, Mavec priporoča, da se vse skupaj pretočimo in odstranimo usedlino, ki polna raznih »nežlahtnih« komponent.

Tokrat pa želimo čim več zraka, zato mora imeti posoda za kisanje širok vrat ali zgornji del, ki ga pokrijemo z gazo, da se ne zbirajo vinske mušice. Postavimo na toplo, najboljša je temperatura med 18 in 22 stopinjami, in čakamo, da se bo kis naredil sam. Če želimo aktivno sodelovati, lahko dodamo staro »gobo«, to je tisti klobuk bakterij in kvasovk, ki se v obliki pokrova ustvarja v domačem kisu. »Je pa gobo zelo težko preseliti, ker se izklopi in pade na tla. Najboljša receptura je, da imamo pri roki nekaj svojega lastnega starega kisa in se lotimo hitrega kisanja: ko nam naša brozga alkoholno povre, vzamemo nekaj manj kot polovico tega vina in nekaj več kot polovico starega kisa in zmešamo. V 14 dneh je novi kis narejen in postopek tudi ves čas teče na pravi način,« navaja Mavec. Sam kis pokuša, in ko je primerno močan, ga znova pretoči, da še enkrat odstrani usedlino. Tako bo nastala čista tekočina, ki pa jo nujno tesno zapremo, kajti ocetna kislina izhlapeva in bo iz kisa ušla, če tega ne bomo naredili, opozarja. Premočan kis je manjši problem kot preblag: prvega izravnamo tako, da ga damo v steklenico do treh četrtin in prilijemo destilirano vodo.

Opozarja pa Roman Mavec – očitno živčen na drobne človeške slabosti, kot je na primer skopuštvo – na običajno napako: ljudje stisnejo sto kilogramov jabolk in so zadovoljni s kakimi šestdesetimi litri soka, iz stisnjenih ostankov pa se namenijo delati kis, povrhu pa to zalijejo še z vodo. “Brez nič ni nič,” meni, ta surovina je že tako osiromašen, da je rezultat odločno preblag.

Mimogrede: ko se konča proces alkoholnega vrenja, dobimo seveda vino: pri jabolkih je to jabolčno vino (mošt po domače) ali, kot slišimo v zadnjem času, cider, pri slivah bi bilo to slivovo vino. Tega bi Roman Mavec shranil z nekaj konzervansa v obliki žvepla.

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed