Rastline, ki jih nabiramo avgusta: doma in na morju

Shuttertsock

Poletje je čas, ko nas ob divjem obroku navdihuje tudi poletno branje. Je čas, ko se izgubimo v zgodbah slavnih pisateljev. Oni pa v barvitih opisih ljudi in narave – seveda ob tem ne morejo brez rastlin. Mnoge med njimi navdihujejo tudi nas nabiralce.

Motar in Kralj Lear

Neki ameriški zanesenjak in zbiralec je pred kakšnimi 130 leti v Ameriko uvozil večino vrst ptičev, ki jih je v svojih delih omenjal znameniti William Shakespeare. Mnogi so postali invazivni – in povzročajo težave še dandanes. K sreči se kak podoben zanesenjak ni lotil še uvoza rastlin iz del znamenitega dramatika. Tako morski koprc, Crithmum maritimum, ki ga najdemo Shakespearovem Kralju Learu, še danes raste zgolj na obalah Evrope in Azije.

Nekateri ga bolj poznajo pod imenom motar ali petrovac. Uspeva le na slanih tleh in ga uvrščamo v neformalno skupino slanuš, rastlin, ki so sposobne rasti na slanih tleh, saj imajo za to razvite posebne prilagoditve. V kulinariki je zanimiv kot začimba, saj je močno aromatičen. Tako ga, list po list, včasih nasekljanega, surovega ali kuhanega, dodajamo solatam in ribjim jedem. Tudi nabiramo ga kot začimbo. Zaradi čezmernega nabiranja v preteklosti je to namreč ponekod v Evropi omejeno z zakonom.

Shakespeare v Kralju Learu pa ne govori o nevarnosti nabiranja morskega koprca zaradi ogroženosti, ampak zato, ker raste po klifih, kjer so ga včasih nabirali tako, da so se z vrvmi spuščali po strmih stenah.

Marjetica in Veliki Gatsby

Pri Velikem Gatsbyju mi je všeč, kako jasno je avtor Scott Fritzgerald uporab­ljal simboliko. Vsak kraj dogajanja in vsaka barva imata svoj pomen. Simboliko je izražal tudi z imeni likov. Ko je osebe poimenoval po cvetlicah, jih je naredil predvidljive in ikonične. Tako je tudi z glavno junakinjo Daisy, po naše Marjetico, ki pooseblja nedolžnost in lepoto, njena rumena sredica pa opominja na čas, ko jo bosta materializem in želja po bogastvu uničila v svojih plamenih.

V kulinariki je marjetica, Bellis perennis, tista rastlina, o kateri večinoma pišem pozimi, saj je takrat veliko bolj opazna in ena redkih, ki cvetijo. A v resnici cveti vse leto, zato njene cvetove nabiramo tudi sredi poletja. Uporabljamo jih za dodatek solatam, hkrati pa z njo krasimo vse sorte jedi. Na tortah z njo ravnamo previdno in pazimo, da nam ne pokvari presenečenja. V temi se njeni cvetovi namreč zaprejo, torej torte, okrašene z marjeticami, ne damo v hladilnik, ampak jo krasimo le s sveže nabranimi cvetovi in raje tik pred postrežbo. Marjetica je kulinarično zanimiva, pa tudi zdravilna rastlina, poleg tega ima kot cvetlica za nas simbolični pomen.

Kopriva in Sveto pismo

To je ena najbolj uporabnih rastlin pri nas. Navdih zanjo najdemo v najbolj brani knjigi na svetu, Svetem pismu. Kopriva, Urtica dioica, je v njem omenjena v povezavi z zapuščenimi stavbami in pozabljenimi ljudstvi. Pogosta je v družbi osatov in tudi sama je sposobna opeči in zbosti.

V avgustu radi nabiramo semena koprive. Pri tem moramo vedeti, da je dvodomna rastlina, torej so ene rastline samo ženske, druge moške. Slednje ne bodo razvile semen, na daleč pa so cvetovi videti kot kroglice, torej podobni semenom.

Semena koprive mi trenutno najbolj dišijo v športnih ploščicah, skupaj z obilo ogljikovih hidratov, beljakovin in nekaj maščobami. Drobne pikice se lepo jedo tudi z jogurtom in v smutijih, kot priročno živilo pa jih lahko dodamo še marsikam. Si predstavljate na kruh namazan med, ki je potresen s svetlo rjavimi zrnci? Pravzaprav je semena kopriv zelo enostavno shraniti v medu. Na ta način jih je mogoče kupiti tudi na tržnici.

Harry Potter in ptičja dresen

Pri tej rastlini je največji izziv, kako jo najti na neonesnaženem rastišču. Ničkolikokrat jo uzrem, a največkrat le ob asfaltiranih cestah ali makadamskih poteh. Podobno težavo sta imela Harry in Hermiona v knjigi Harry Potter in Feniksov red, ko sta se prebijala skozi prepovedani gozd. A že prej sta se ptičje dresni lotila na drug način. Uporabila sta jo v mnogobitnem napoju, ki jima je omogočil, da sta se vživela v drugo osebo.

Ptičja dresen, Polygonum aviculare, je že od nekdaj široko uporabljana zdravilna in kulinarična rastlina. Nabirati smo jo začeli pozno spomladi in še vedno nismo obupali nad njo. Zdaj trgamo mehke vrhnje vršičke, ki jih damo v solato, največkrat skupaj z drugimi gojenimi in divjimi solatnicami. Lahko pa jo tudi kuhamo v prilogah in jajčnih jedeh. Tradicionalno so iz nje največkrat pripravljali čaj proti krvavečim dlesnim in drugim krvavitvam, pogosto v mešanicah s preslico.

Povabljeni, da skupaj z otroki naberete dresen. Omenite, da jo je imel rad tudi Harry. Mogoče se bodo z njeno pomočjo lahko vživeli v nekoga vaši bližini.

Glog in kitajska revolucija

Delo kitajske pisateljice Ai Mi Haw­thorn tree forever (delo ni prevedeno v slovenščino) je mojo pozornost priteg­nilo zaradi filma. Knjiga je napisana po resničnih dogodkih v času kitajske kulturne revolucije. V njej je osrednji simbol glog, Crataegus sp.

Simbolika gloga je v različnih kulturah raznolika, največkrat pa povezana z večnostjo in srčnostjo. To je tudi rastlina, ki jo v naši tradicionalni medicini s pridom uporabljamo za srčno-žilne bolezni. Predvsem spomladi nabiramo mlade liste in cvetove, ki imajo zoprn vonj, ko jih posušimo, pa so prav prijetnega okusa v čaju. Za isti namen nabiramo tudi rdeče plodove gloga. Njihova sezona se začne nekje v drugi polovici avgusta in traja vse do konca septembra.

Plodove gloga s pridom uporabljamo v kulinariki. Lahko jih jemo surove ali pa jih prekuhamo v čatnije in rastlinsko usnje. Seveda prevladujejo peške, ki so nadvse nadležne, a če najdete cedilo z ravno prav velikimi luknjicami, bodo kmalu pozabljene. Sicer pa lahko tudi peške koristno porabimo – včasih so jih imeli za kavni nadomestek.

Želim vam, da se poleti izgubite v dobrih zgodbah, pa malo v naravi, ko opre­zate za vsemi užitnimi rastlinami, in naposled v dobri hrani, četudi le enem grižljaju, pripravljenem iz večne narave.

Preberite še: Rastline, ki jih nabiramo junija: vsa ta zastonj špinača, ki raste vsenaokrog

Fotografija: Shutterstock

Katja Rebolj

Divja hrana je zame prava kombinacija naravnega, presenetljivega in priročnega. Jedilno cvetje pa pika na i sodelovanju z naravo in dobremu počutju.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed