Odprta Kuhinja

To so razlogi, kdaj in zakaj bi morali jesti več paprike (z recepti)

Odpri galerijo
A+   A-
To so dejstva, ki papriko uvrščajo med super živila, saj so zmagovalke po vsebnosti vitamina C, pripomorejo h krepitvi imunskega sistema, boljši absorpciji železa in še bi lahko naštevali. A nimajo vedno enake moči.




Vitaminske rekorderke

Naj paprike pečejo ali ne, so zelo dobrodejne za nadvse okusne jedi in nič manj koristne za splošno sijoče zdravje. Zrele paprike imajo namreč na višku sezone veliko vitamina C, ki ga lahko vsebujejo do osemkrat toliko kot limone, in jim ne manjka drugih vitaminov in rudnin, sploh pa flavonoidov in karotenoidov, močnih antioksidantov. Zato so paprike dobrodejna hrana proti civilizacijskim boleznim, saj njihove sestavine pripomorejo k čistejšemu ožilju, krepkejšemu srcu, živahnejšemu delovanju jeter in presnove sploh ter izločanju presnovkov iz telesa. Učinkujejo razkuževalno ter krepijo telesno odpornost. Zaradi C-vitaminskega, flavonoidnega in karotenoidnega bogastva, s katerim krepijo sluznico, pomagajo k prehodnejšim dihalom, pekoče paprike pa imajo pri tem tudi neposredni čistilni učinek.

Kapsaicin v pekočih paprikah spodbuja prebavo maščob, v kombinaciji s telesno dejavnostjo pa celo mobilizira presnovo telesnih maščob ter spodbudno vpliva na znižanje ravni holesterola v krvi. Po drugi strani pa kapsaicin nadraži prebavila, ledvice in mehur, zato je iz njega izvirajoče zdravje v presežkih škodljivo.

Ko kupujemo paprike, pazimo na to, da so zares zrele


Na višku sezone jugovzhodnoevropskih in turških rdečih paprik to ni nobena težava, sicer pa znajo biti paprike, posebno zunaj sezone, manj do bistveno manj okusne in prehransko močne; tovrstne paprike so poleg tega surove težko prebavljive. Tudi sicer surove paprike stežka uživamo v večjih količinah, vendar se odlično skladajo tako z zelenjavo kot z mesom in jih zato z okusnim uspehom dodajamo jedem vseh vrst, od solat in zelenjavnih juh do pečenih in dušenih mesnih jedi. Imenitne so za namaze, v manjših količinah jih dodajamo drugi zelenjavi med pripravo sveže stisnjenih sokov. Tudi posušimo jih ali pri kuhi s pridom uporabimo sladko ali pekočo papriko v prahu.

Vam manjka idej, kako paprike uporabiti? Spodaj naštevamo nekaj odličnih načinov, ki vam bodo v slast v letošnji sezoni paprik.

<a title=

Z gorčično zelenjavo napolnjene surove paprike


Na kocke narezano mešano zelenjavo, na primer korenček, stročji fižol in bučke, podušimo na oljčnem olju, da se nekoliko, vendar ne povsem zmehča. Ker bučke za to potrebujejo manj časa, jih dodamo kasneje kot prvi dve vrsti zelenjave. Po želji dodamo dušeni zelenjavi še kuhan fižol. Naslednja različica predvideva surovo zelenjavo in kuhan fižol. Tudi mlad grah je primeren, ki je lahko kar surov ali pa kuhan.

Nato okvirno ocenimo količino pripravljene zelenjave in na vsako skodelo dodamo štiri zvrhane žlice kakovostne gorčice, ki jo zmešamo z dvema žlicama vode, in polovico drobno narezane čebule. Solimo po okusu in previdno, a dobro premešamo.

Rdečim paprikam odrežemo zgornji del s pecljem, odstranimo semena in vanj napolnimo pripravljeno zelenjavo. Tako pripravljene paprike damo na primerno stojalo, ki je lahko kozarec ali sredina polne solatne sklede, in vsebino jemo z žlico, papriko pa pohrustamo sproti, podobno kot kornet pri sladoledu.

Podobno pripravimo krompirjev nadev, tako da na kocke narezan kuhan krompir zmešamo z gorčico in čebulo.

Skutni namaz s papriko


V pol kilograma skute umešamo četrt kilograma zmletih surovih ali pečenih paprik in žličko drobno zrezanih rožmarinovih listov. Solimo po okusu, prilijemo deciliter oljčnega olja in ponovno dobro premešamo. Ker se polna aroma namaza razvije po nekaj urah ali šele naslednji dan, ga pripravimo pravi čas. V nasprotju s splošno uporabo namazov ga ne mažemo le na kruh, ampak ga jemo s svežo zelenjavo, narezano na paličice in na kose. Razredčenega z vodo uporabimo kot solatno polivko.

Gosti zelenjavni sok s papriko


Pol kilograma paradižnika in majhen šopek bazilike zmešamo s paličnim mešalnikom ter goščo precedimo, da odstranimo lupine in semena. Dodamo po četrt litra sveže stisnjenega soka paprike in stebelne zelene ter premešamo. Ponudimo ga v kozarcih, ki jih prej z robom potopimo v vodo in zatem poveznemo v sladko, če si upamo pa tudi v pekočo, papriko v prahu.

Raznobarvne paprike s paradižnikovo omako


V skledo damo približno enaka dela jogurta ali kisle smetane in narezanih paradižnikov. Zmešamo s paličnim mešalnikom, malo posolimo in začinimo z drobno narezano baziliko ali peteršiljem, oljčnim oljem in strtim strokom česna ali dvema. Paprike različnih barv vzdolžno narežemo in jih damo v omako, preostanek pa na krožnik. S kosi paprik zajemamo začimbno omako, ki jo po želji okrepimo s čilijem ali tabaskom.

Pečene paprike


To je splošno znana klasika in ena najokusnejših jedi s paprikami, tako da ni odveč, če jo ponovimo še enkrat, in to čim bolj preprosto. Pravzaprav jo ponovimo večkrat in v sezoni zrelih temno rdečih paprik ponavljamo kar naprej, dokler se jih res ne najemo, zatem jih pa nekaj napečemo še za kasneje, tako da jih vložimo v olje ali zamrznemo. Za peko so najprimernejše koničaste rdeče paprike, ki konec poletja v večjih količinah pripotujejo k nam predvsem iz Makedonije in Turčije.

Paprike najuspešneje spečemo v pečici ali na pekaču nad odprtim ognjem. Naložimo jih na pekač in pečemo na 200 stopinjah toliko časa, da se lupina napihne in se vsaj mestoma črno zapeče. Nato pekač vzamemo iz pečice in pustimo, da se paprike nekoliko ohladijo. Zatem jih olupimo in jim odstranimo peclje in semena. Očiščene paprike naložimo v globok krožnik ali skledo, prelijemo z oljčnim oljem ter začinimo s strtim česnom in peteršiljem. Solimo po okusu, pa ne preveč.

Omaka iz pečene paprike


Paprike spečemo, jih olupimo ter jim odstranimo semena. V ponvi segrejemo malo oljčnega olja in na njem zarumenimo drobno narezano čebulo. Dodamo skodelo drobno narezanih očiščenih paprik, prilijemo deciliter belega ali rdečega vina, solimo po okusu ter začinimo s ščepom narezanega zelišča ali mešanice zelišč; zelo primerni so rožmarin, timijan, šetraj in majaron. Zavremo, odstavimo z ognja ter pustimo stati 5 do 10 minut. Z omako začinimo dušeno ali pečeno zelenjavo, pečen krompir, meso na žaru in druge podobne jedi.

Ajvar


Različic ajvarja ni malo, saj ga pripravimo le iz paprike, pečene ali ne, ali z dodatkom čebule, paradižnika, jajčevcev in pekoče paprike. Poleg česna lahko dodamo še zelišča, hren ali semena gorčice.

Potrebujemo kilogram rdeče paprike, dve čebuli, večji jajčevec, dva manj zrela paradižnika, pet česnovih strokov, po želji nekaj pekočih feferonov, kis, sol, začimbe in zelišča. Ker ajvar ponavadi pripravljamo v večjih količinah, sestavine prilagodimo glede na količino paprike.

Paprike očistimo in jih zmeljemo skupaj z drugo zelenjavo. Na kilogram zmlete zelenjave prilijemo približno deciliter jabolčnega ali vinskega kisa, dodamo žličko do dve soli ter začinimo s ščepom drobno zrezanega zelišča, na primer šetraja ali majarona. Zavremo in na zmernem ognju kuhamo 15 do 20 minut. Z vročim ajvarjem napolnimo oprane kozarce za vlaganje in jih takoj zapremo s pokrovčki.

Ajvar iz pečene paprike pripravimo po enakem postopku, le da kot temeljno sestavino uporabimo olupljene, očiščene in zmlete pečene paprike.

Pečena paprika v olju


Paprike spečemo, jih olupimo ter jim odstranimo semena. Po plasteh jih nalagamo v kozarec ter vsako plast malo posolimo, potresemo s ščepcem zelišča po izbiri, na primer peteršilja, ter zalijemo z oljčnim oljem. Ko je kozarec poln do tretjine, dodamo narezan ali strt strok česna, na dveh tretjinah pa še enega. Na vrhu naj bo vsaj pol centimetra debela plast olja. Kozarce zapremo in shranimo na hladnem.
Priporočamo: Odličen recept za lahko lazanjo iz bučk brez testenin

Besedilo: Dario Cortese
Naslovna fotografija: Nataliia Sirobaba/Getty Images

Datum Objave: 22.7.2021 ob 10:07

Več iz te teme:

paprikapečene paprikevitaminske rekorderkeSkutni namazgosti zelenjavni sok

Naročite se na e-novice:

Odprta kuhinja
Odprta kuhinjaAvtor na portalu Odprta kuhinja