V tej kombinaciji koprive zadenejo v polno

Ko nas osupne pogled na nove, visoke cene zelenjave v trgovinah ali preberemo nova poročila o tem, kaj vse zraste ob obilni pomoči pesticidov, bi morala biti ta rastlina naša prva rešilna misel. Koprive ne le da so zastonj in na voljo vse okrog nas, so tudi zares izjemno hranilne in delujejo kot podpora za naše zdravje, pri čemer je najhujši stranski učinek to, da nas kdaj pa kdaj spečejo med nabiranjem. S koprivami se zares nihče ne zastrupi.

Prav nenavadno je, da veliko ljudi navdajajo z nelagodjem: kar ne morejo verjeti, da se pekoče dlačice med kuhanjem uničijo in zares ne pečejo po grlu, kadar jemo juho z dodatkom te rastline. Včasih koga odvrne tudi spomin na to, da jih po navadi vidimo rasti na krajih, ki niti ne vzbujajo teka, kakšen kurji dvor je še najmanj. Kopriva je namreč tako trdoživa rastlina, da ni zaman vir številnih prepoznavnih ljudskih rekov, kot je tisti, da kdo raste kot kopriva za plotom, pa o tem, da vanje ne treska, da jih ne uničita ne slana ne toča, in morda tisti najbolj simpatični, da človek, ki spozna koprivo, skrije svoje intimne dele, in drugi, brezobziren, da je s temi istimi deli lahko tolči po koprivah – kadar so tuji.

Kakšen je okus koprive?

Ima neko svojo prepoznavno noto, ki je simpatična, ko se skrije med druge, sama pa včasih kar premočna: vsaj kak krompir potrebuje za zraven, razen kadar je pripravljena kot pesto, ki ga uživamo kot dodatek k jedi. Najbolje jih je nabirati prav zdaj, ko so mlade in nežnega okusa. Ko začnejo razvijati semena, postanejo mnogo bolj tršate. Naj nikogar ne odvrne, če bodo vršički še rdečkaste, temnejše barve, to je dokaz njihove izjemne mladosti.

V naših krajih je najbolj razširjena kot dodatek zelene juhe, na katero so nori tudi v skandinavskih deželah in v katero se po navadi naseklja tudi trdo kuhana jajca – da, zadnje pirhe. V sredozemskih deželah raje pripravljajo različne omlete, fritaje in pečenjake, z oljčnim oljem in česnom pa tudi dostojno nadomesti katero koli obliko kupljene špinače. Kdor pa želi nekaj čisto novega in pri tem ne želi kaj dosti ekstravagance, lahko poskusi tradicionalno italijansko juho, izborno imenovano zuppa di ortiche. Prav zanimivo: Italijani ji radi dodajo paradižnik ter drobne testenine ali riž. Če uporabimo dobro jušno osnovo, te pomladne mineštrice sploh ne moremo pokvariti.

Juha po italijansko

Pomladna čorbica, ki ima podobno osnovo kot pašta fižol, se ne more izneveriti, mar ne? To je lahko prvi korak k navajanju okusa za tiste, ki doslej s koprivami niso kuhali. Škoda bi bila, da v teh časih draginje ne bi izkoristili te bio in zastonj sestavine, ki je povrhu še izjemno koristna za zdravje.



Za 4 osebe.

• žlica nasekljanega česna


• 2 žlici oljčnega olja


• steblo pora (beli del)


• velika čebula


• malo čilijevih kosmičev, sol


• 1 konzerva paradižnikove pasate


• 340 g svežih osmukanih kopriv


• 1,5 l mesne jušne osnove


• za 4 pesti kuhanih drobnih testenin

Priprava

1. Na olju v večjem jušnem loncu popražimo čebulo in na koleščke narezan por. Ko zadišita, na sredini naredimo prostor, dodamo nasekljan česen in čilijeve kosmiče, popražimo samo toliko, da česen zadiši.

2. Zatem prilijemo paradižnik, spet malo popražimo, da postane okus močnejši, nato dolijemo jušno osnovo in dobro nasekljane koprive. Kuhljamo deset minut, nato po želji piriramo s paličnim mešalnikom, če želimo kremno teksturo, ali pa pustimo v koščkih. Poskusimo, dosolimo po potrebi.

3. Postrežemo s kuhanimi testeninami ali rižem in krhljem limone.

Priporočamo še: Slovensko oljčno olje, ki je bilo razglašeno za najboljše na severni polobli

Naslovna fotografija: Andrii Zastrozhnov/Getty Images

Deloindom: Svetovalnica: Posipanje pepela po vrtu