Vse odlike sončnice

Sončnica je pogosto motiv za fotografije, oljne slike, mozaike, keramiko, je roža, ki na vrt in v dom nosi barve življenja. S sončnicami posejano polje postane čudovita preproga, ki v hipu očara vsakogar zaradi radostnih kontrastnih barv. Ni pa le v okras …

Sončnica (Helianthus annuus) je k nam menda prišla iz Severne Amerike in Mehike, prvotna domovina pa naj bi bila celo Južna Amerika, natančneje Peru. Ameriški staroselci so zbirali semena in iz njih mleli moko ter stiskali olje, liste in druge dele pa so uporabljali celo v zdravilne namene. K nam je prišla kmalu po odkritju nove celine, a jo je bilo sprva mogoče videti le po botaničnih in drugih okrasnih vrtovih. Španski botanik Monardes jo je kot še veliko drugih zeliščnih in kmetijskih rastlin prvi opisal, narisal in ji nadel ime »girasol«, kar v prevodu pomeni sončna roža, sončnica. Ime je prav gotovo dobila zaradi nenehnega oziranja za soncem, kar je njena posebnost. Tudi v drugih jezikih nosi ime, povezano s soncem: italijansko girasole, nemško Sonnenblume, angleško sunflower …

Med največje pridelovalke sončnic, Rusijo, Kitajsko, Argentino, Romunijo, Španijo, spada tudi Francija, kjer jo gojijo na jugu tako kot sivko. Tesno druga ob drugi tvorita čudovit prizor, ki človeka osupne. Kontrastne barve in čudovite vonjave na prostranih skrbno obdelanih površinah so razlog, da se ljudje vsako leto znova odpravljajo tja na izlet.

V Sloveniji so sončnico začeli uvajati v 20. stoletju, a le bolj ali manj posejano kot okras obrobja njiv. Pozneje je postala vmesna kultura med koruzo, krompirjem in bučami, vendar so te površine začele kopneti zaradi glivičnega obolenja sončnic. Prof. Darja Kocjan Ačko, ki se s pridelavo poljščin ukvarja na ljubljanski biotehniški fakulteti, v literaturi omenja, da so se v šestdesetih letih 20. stoletja njive, zasejane s sončnicami, zmanjšale s 300 na 100 hektarov, na prelomu tisočletja pa na manj kot 50 hektarov in je le malo manjkalo, da bi ta poljščina izginila s slovenskih njiv za vedno. K sreči ni bilo tako, kajti raziskave so naredile svoje in med ljudi je prišla dobrodošla informacija o pomenu in koristnih lastnostih sončnic ter povečala povpraševanje. Predvsem hladno stiskano olje, ki je po vsebnosti maščobnih kislin eno korist­nejših in kakovostnejših jedilnih olj za človeka, je razlog, da so se kmetje spet lotili pridelave.

Poleg olja iz semen je sončnica vsestransko uporabna, in to skoraj v celoti. Jezičaste cvetove rumene barve dodajamo v čajne mešanice zaradi barvitosti, a je dobro vedeti, da vsebujejo učinkovine, ki znižujejo temperaturo. Čaj, pripravljen iz jezičastih cvetov, uživamo pri gripi, angini in prehladu. Pomaga zniževati slabi holesterol in znižuje previsoko vrednost sladkorja v krvi. Cvetovi sončnic so odlična paša za čebele in ta med ima, predvsem v tujini, prav posebno mesto glede vpliva na zdravje. Trgovinske police so dobro založene z oluščenimi semeni, ki jih lahko uporabimo cela ali jih zmeljemo v moko. Uporabimo jih lahko kot dodatek pekovskim izdelkom, za različne nadeve (kot sem to storila sama in uporabila za polpete), cela lahko na hitro popražimo in z njimi potresemo solate, juhe, zelenjavo … Semena so kalorična hrana, zato naj jih redno uživajo tisti, ki potrebujejo več energije, npr. športniki.

Vsem, ki se radi lotijo preizkušanja novih, še ne toliko poznanih jedi, naj namignem, da so poleg jezičastih cvetov, ki jih lahko potresemo in z njimi okrasimo jedi, uporabni tudi mladi listi in mladi cvetni koški. Za začetek, da se z okusom spoznamo, mlade liste narežemo na drobno in jih potresemo po solatah, lahko jih dodamo kot začimbo siru, pečenemu na žaru, in začinimo s kapljicami balzamičnega kisa. Okus je precej aromatičen, je kot mešanica začimb, ki na koncu pusti rahlo grenko noto, a nikakor ne preveč, če pomislimo, da bodo prebavila nadvse hvaležna za te grenčine.

Poskusite recepte s sončnicami!

Polpeti iz sončničnih semen in korenčka

Čaj iz sončnice

Besedilo: Mirjam Grilc
Naslovna fotografija: Eva Legiša

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.