Odprta Kuhinja

Živila, ki jih je pametno imeti na zalogi, da kuhamo okusno in poceni

Odpri galerijo
A+   A-
Dobra organizacija osnovnih sestavin, ki so vedno pri roki, nam pomaga privarčevati nekaj denarja v gospodinjskem proračunu, zavreči manj hrane, hkrati pa se tudi lažje in hitreje odločimo, kaj bomo skuhali.



Kuhinjo si moramo organizirati tako, da bomo ob natrpanih urnikih, ki nas vse pogosteje bremenijo, brez pretiranega truda dobili hiter odgovor na tisto najpogosteje zastavljeno vprašanje, kaj bo jutri za kosilo. Hkrati pa to ne pomeni, da se moramo s hrano zalagati, kot bi se pripravljali na apokalipso, poskrbeti moramo le, da se v hladilniku, zamrzovalniku, shrambi oz. omaricah, ki so namenjene shranjevanju hrane, vedno skrivajo osnovne sestavine. Ne govorimo le o moki, mleku in jajcih, temveč o živilih, ki nam lahko vedno pomagajo, da skuhamo nekaj dobrega in se tako izognemo nepotrebnim nakupom za posamezen obrok, ki smo si ga zamislili samo zato, ker je doma premalo sestavin. Sprotni nakupi naj bodo namenjeni predvsem zelenjavi in sadju.
Priporočamo še: Devet nasvetov, da bo vaša shramba kot iz škatlice

Pravilo #1: Nikar se ne zgledujte po shrambah naših babic


Tako radi pišemo, kako naše babice vse vedo in se neprestano učimo njihovih veščin. Vsekakor so prav one kuharske eminence, ki skuhajo najboljše juhice, spečejo najbolj slastne potice in nas pocrkljajo z najboljšimi nedeljskimi kosili. A ko gre za shranjevanje živil in kuhinjsko organizacijo, se moramo zavedati svojega načina življenja, ki ob hitrem tempu nalaga drugačno razmišljanje, kot so ga imele one. Zalogam, kot jih imajo naše babice, bi težko sledili. Naša domišljija in znanje, kako in na kakšne načine vse lahko porabimo določeno stvar, sta šla v drugo smer. Včasih so se zalagali količinsko, danes pa se je bolje čim bolj raznovrstno.

Pravilo #2: Življenjski slog naj bo vodilo


Osnovne sestavine kupujemo glede na svoj življenjski slog in dieto. Naš primer temelji na vsejedcih, a kot nadomestek se lahko vedno najde ustrezna različica. Čeprav ste mogoče vegani, vegetarijanci ali pa imate druge prehranske zahteve, osnovne sestavine so vedno temelj kuhinje.
Mlečni izdelki (oziroma veganski nadomestki le teh): navadni jogurt, mleko, sladka smetana, maslo, sveži sir (skuta, rikota ali maskarpone), poltrdi sir in trdi sir (na primer parmezan).

Navaden jogurt lahko vedno postane saden z dodatkom svežega sadja (in tako tudi bolj zdrav ter cenejši od kupljenega sadnega jogurta), lahko ga uporabimo za pripravo puhastih palačink, sočnega biskvita, kot marinado za meso … Sladka smetana ni samo za stepanje. V hladilniku jo imejmo namesto smetane za kuhanje, saj je veliko boljšega okusa in sestave. Sveži sir lahko postane odličen namaz ali polnilo za sladice, zavitke, zloženke, piškote … Trdi siri so fantastična začimba, posebno parmezan.
Zamrzovalnik: klobase, piščanec (razkosan), ribji fileji, grah, špinača, jagodičevje, peteršilj, domača jušna osnova, mleto meso

Iz dobre klobase lahko vedno poceni skuhamo fantastično omako ali pripravimo bogat nadev za raznorazne žepke, kanelone ... Piščanca je najbolje (cenovno, trajnostno in bolj zdravo) kupiti pri kmetih, po možnosti celega, tega pa nato razkosati in uporabiti za raznovrstne jedi. Zamrznjeno sadje bo fantastično za pripravo smutijev ali sadnih jogurtov, nadeva za palačinke in sladice, lahko skuhamo tudi sirupe ...
Priporočamo še: Mesna jušna osnova

Iz kozarcev: kumarice, rdeča pesa, marmelada, paradižnikova mezga

Kumarice niso samo za popestritev narezkov. Z njimi lahko izboljšamo raznorazne namaze in jih naribamo v solate. Kis, ki je prav prijetno izboljšan s koprcem, pa lahko porabimo tudi za solato, uporabimo za izboljšanje polivk ali za marinade. Rdečo peso obožujemo ob makarončkih, v prelepo obarvan kis pa lahko vložimo na primer jajca. Ta se bodo čudovito obarvala in barvno popestrila solate ali sendviče. Kakovostna marmelada pa ni samo za na kruh, z njo lahko namažemo pecivo, jo pogrejemo za sladek poliv, izboljšamo kaše in si posladkamo jogurt.
Olja, kisi: Oljčno olje, bučno olje, jabolčni ali vinski kis, balzamični kis

Balzamični kis je sestavina, ki bi jo zares moral imeti prav vsak, saj je to skrivnostna pika na i, ki izboljša marsikaj. Ne govorimo o solatni polivki, temveč sredstvu, ki pripomore h karamelizaciji in posledično izboljšanju okusa (na primer karamelizirana čebula; pečenka bo najboljša, če boste meso pred peko v pečici opekli in ga prelili z balzamičnim kisom, slivova marmelada iz pečice je skrivnostno dobra z malce balzamičnega kisa, uporabite ga pri karamelizaciji korenčka ali koromača namesto sladkorja, navdušeni boste!).
Dodatki: sojina omaka, kapre, inčuni, dijonska gorčica, paradižnikov koncentrat, suhi paradižnik

Inčuni so umami, zato nam pomagajo do vrhunskih okusov. Saj veste, Jamie Oliver jih pridene prav povsod. Kot začimbo jih uporabimo v omakah, namazih, nadevih, solatnih polivkah … Dijonska gorčica je nepogrešljiva za pripravo dobrih solatnih polivk, kot dodatek v domačih paštetah, marinadah … Paradižnikov koncentrat doda globino marsikateri omaki, a pomembno je, da ga malce popražimo, saj tako postane bolj sladkega okusa. Res je, da so vsi našteti dodatki (z izjemo paradižnikovega koncentrata) malce dražji, a jih uporabljamo v zelo majhnih količinah, zato nam kozarček dela družbo tudi več mesecev.
Sladila: med, kristalni sladkor, mleti sladkor, sladilo v sirupu

Začimbe: morska sol (drobno in grobo mleta), poper (različne vrste v zrnju), posušena zelišča (origano, bazilika, majaron, rožmarin, lovorov list), brinove jagode, piment, cimet, klinčki, kardamom, janeževe zvezde, sladka paprika, dimljena paprika, čili, vanilja v stroku

Moke: bela, polnozrnata, ostra, ajdova, čičerkina, kokosova (kosmiči)

Zakaj čičerkina moka? Ker iz nje pripravimo najbolj enostaven in fantastičen ploščati kruh (kot nekakšna debela palačinka), ki mu Italijani pravijo farinata. Moko in vodo zmešamo v razmerju 1:1 in pustimo v hladilniku čez noč. Prelijemo v vročo litoželezno ponev, začinimo po okusu in spečemo v zelo vroči pečici. Čičerkina moka je tudi odlično vezivo (na primer v polpetih) ali gostilo, (namesto bele moke, saj ima celo dober okus). S kokosovo moko si lahko izboljšamo kaše, spečemo brezglutenske in lahkotne biskvite ali delamo presne sladice … Iz ajdove moke ne nastane samo dober kruh, temveč tudi žganci, palačinke …
Testenine, riž, žita, zdrobi in stročnice: daljše testenine, krajše testenine, drobne testenine, riž arborio ali carnaroli (za prave rižote), dolgozrnati riž (za azijske različice), leča, pira (za solate), ječmen, proso in ajda, polnozrnati koruzni zdrob, polnozrnati pšenični zdrob, fižol.

Namig: leča je vsekakor odlična kot priloga ali sestavni del solate, lahko pa je fantastična kot podlaga za zdrave različice pic in pit, kot sestavina za vegetarijanski bolognese ...
Oreščki, semena in suho sadje: orehova jedrca, lešniki, pinjole, indijski oreški, suhe slive, suhe marelice, laneno seme, bučno seme

Oreški v zmernih količinah so izjemno zdravi in si jih radi privoščimo kot prigrizek, nasekljane dodajamo juham za učinek hrustljavosti in izboljšanje okusa, izdelamo pesto za namaze, omake, solate, nadeve … Lešnike obvezno popražimo v pečici, da jih lažje olupimo in da postanejo zares fantastičnega okusa. S semeni obogatimo solate, muslije, jogurt, kruh in izdelamo namaze. Suho sadje je lahko odličen dodatek kašam, hiter prigrizek za energijo, osnova presnim sladicam, dodatek mesu.
Ostalo: čebula (rumena, rdeča in šalotka), česen, gomolj ingverja, jajca, krompir, limone, gomolj zelene, peteršiljeve korenine, korenček, domače drobtine

Šalotko uporabimo za hitre omake, saj je veliko bolj sladka od navadne čebule, v pitah, solatnih polivkah … S šalotko so jedi veliko bolj prefinjene. Ingver je pravi hit zimskih napitkov in fantastična začimba za kremne juhe. Krompir je kralj jedi, to vemo, a zakaj ne bi pire pripravili iz gomolja zelene? Sanjali ga boste, tako je dober, a je priporočljivo zeleno skuhati na mleku, saj tako izgubi tisti izraziti okus in postane veliko bolj slastna. Nasekljana zelena je skupaj s korenčkom in čebulo domača vegeta, ki bi ji Italijani rekli soffritto, ta pa je osnova dobrega raguja, rižote ali juhe. Peteršiljeva korenina ni le za izboljšanje okusa goveje ali zelenjavne jušne osnove, iz njega lahko pripravimo kremno juhico, pire, svežo solato … Pozabite na kupljene drobtine, raje zmeljite star kruh in ga uporabite za paniranje ali posip po gratiniranih jedeh. Neverjetno bo hrustljalo!
Priporočamo še: Pogovor: »Če ni časa in ni denarja, priporočam zero waste«

Fotografija: Getty Images
Datum Objave: 25.3.2019 ob 08:03

Več iz te teme:

shrambaosnovne sestavine

Naročite se na e-novice:

Mateja Delakorda
Mateja DelakordaKuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.