5 nasvetov za popolne piškote avtorice recepta, ki je postal viralen

Čeprav se pekovska sezona šele prav razvnema, je dokaj varno reči, da bodo ena letošnjih uspešnic njeni filigranski lincerji, nagrajeni z goro všečkov in čudenja. Simpatično Sarajevčanko, ki zadnjih 15 let živi v italijanskem Bergamu, smo zato poklicali. Prosili smo jo, naj nam ob vstopu v veseli december opiše nekaj trikov, s katerimi bodo tudi naši domači piškoti videti kot pravcate umetnine.

Emma Katovic po poklicu ni kuharica ali slaščičarka, se je pa teh veščin priučila. V prostem času izredno rada peče sladke dobrote – v hladnejših mesecih leta se skoraj vsak konec tedna loti peke takšnih ali drugačnih piškotov, poleti pa svojo kuharsko žilico usmerja v bolj slane dobrote: »Saj veste, poleti je vroče in je težko delati z maslom, ki se zelo hitro topi, zato take dobrote čakajo na zimske mesece.«

Emma Katovic – Sarajevčanka, ki živi v Italiji in s svojimi piškoti navdušuje spletno občinstvo, razpeto od Italije do Makedonije.

Kot pravi, bo letošnjo decembrsko peko začela že kmalu, okoli 10. decembra: »Že prej pa bom pripravila še kakšne piškote, s katerimi bom razveselila prijatelje. Vsak je vesel, če dobi škatlico – nazadnje sem jih spekla za mame hčerinih prijateljic. Z obšolskih dejavnosti enkrat ena pripelje otroke, drugič druga, nato sem na vrsti jaz in domači piškoti so se mi zdeli lepa zahvala za takšno prijateljsko pomoč.« Ravno ti piškoti, oblikovani z modelčkom, imenovanim srce življenja, pa so v minulih dneh postali viralni hit, saj so, poleg na stotine všečkov, sprožili še pravi plaz občudovanja »cukerpekaric« v celotni spletni regiji, razpeti od Italije do Makedonije.

Kot pravi, je kuhanje nasploh, predvsem pa slaščičarstvo, njena velika ljubezen. Nekako pred dvema letoma je začela svoje pekarske izdelke objavljati na spletu, in to v italijanskih, slovenskih, bosanskih, hrvaških in srbskih spletnih skupinah: »A naj vam zaupam, najraje na facebooku objavim v italijanski slaščičarski skupini, saj tu sledilci cenijo tvoje znanje. Drugje, tako se mi zdi, je veliko negativnih komentarjev, kar me moti. Veliko je tudi vprašanj, kako točno kaj naredim, in če na vsa ne odgovorim, kar je skoraj nemogoče, se ljudje iz naših krajev zelo hitro odzovejo z zlobnimi komentarji.« Vseeno, pravi Emma Katovic, na spletu zelo rada objavlja: »Predvsem zato, da dam komu kakšno idejo, saj jih na­vsezadnje tudi sama črpam predvsem iz spletnih objav – kadar kje vidim kaj lepega, pripravim nekaj podobnega doma, včasih pa kak lep pekovski izdelek pri meni zaneti iskrico ustvarjalnosti in že nastane nekaj povsem mojega.«

Schwarzwaldski piškoti

Prvi nasvet: modelčki

Kot že omenjeno, sogovornica v prostem času zelo rada kuha, v užitek ji je tudi peka kruha in drugih dobrot z drožmi: »To me tako zelo veseli, da sem v zadnjih letih opravila kar nekaj kuharskih tečajev oziroma delavnic, na katerih sem se marsikaj naučila.« Ob tem omeni italijansko arhitektko Elisabetto Corneo, ki iz krhkega piškotnega testa izdeluje prave skulpture: »V primerjavi z njo sem jaz vajenka, saj ona brez uporabe modelčkov, torej samo z izrezovanjem s skalpelom, izdela mojstrovine. Jaz največkrat uporabim modelčke za piškote različnih oblik, ki se mi zdijo zanimive – teh je na trgu že toliko, da danes res ni težko najti takih, ki so ti všeč.« To je torej prvi nasvet, glede oblike piškotov: izkoristimo bogastvo modelčkov.

Drugi: temperatura masla je bolj pomembna, kot se zdi

Kaj pa recept za testo? »Tudi to ni neka skrivnost – obvladati je pač treba klasično krhko testo,« pravi Emma Katovic in pojasni, da se je do posameznih trikov, ki vodijo k pripravi popolnega piškotnega testa, dokopala z mnogo vaje: »Ugotovila sem, denimo, da mora imeti maslo ravno pravšnjo temperaturo, ko ga zamesimo med suhe sestavine, torej med moko in sladkor. V večini receptov je tako, da ne sme biti preveč hladno, kar pomeni, da ga ne smemo vzeti neposredno iz hladilnika, hkrati pa ne sme biti preveč raztopljeno. Poskusimo ujeti temperaturo masla, ki je nekje vmes. Rada rečem, da ima takšno maslo kar malo elastično strukturo.«

Mora pa biti testo, ko ga oblikujemo, primerno ohlajeno, zato doda še ta nasvet: »Ko pripravim testo za piškote, ga največkrat čez noč postavim v hladilnik. Piškote iz dobro ohlajenega testa oblikujem šele naslednji dan.«

Z rokami ali robotom?

Nato omeni enega od najbolj znanih načinov priprave krhkega testa: »Saj poznate peščeno metodo? V suhe snovi, torej v moko in sladkor v prahu, dodamo ravno prav hladno maslo, da dobimo peščeno strukturo. To lahko naredimo z rokami, lahko pa nam delo olajša kuhinjski robot. Jaz testo najraje zamesim z njim, pri čemer ne uporabim kljukastega nastavka, niti ne metlice za stepanje, ampak nastavek v obliki lista, ki ga uporabljamo za pripravo krhkega testa. Dodam še aromo, denimo vaniljo ali limonovo lupinico, šele potem, ko že nastane peščena struktura, pa gre v testo tudi jajce.« Ob tem doda Emma Katovic še ta poudarek: »Testa za piškote nikoli ne gnetemo preveč, sicer se razvijejo glutenske vezi, zaradi katerih ne bo tako krhko, kot bi moralo biti.«

Kaj pa pecilni prašek?

Med suhimi sestavinami ne omenja pecilnega praška. Zakaj? »Če želimo hrustljave piškote, takšne, da se bodo topili v ustih, ne uporabimo pecilnega praška. Tudi če želimo piškote lepih oblik ali ko uporabljamo valjar z vzorčkom, bo pecilni prašek povsem odveč, saj povzroči, da piškoti narastejo, in če se to zgodi, bodo reliefni odtisi, ki jih bomo ustvarili z valjarjem, manj izraziti. Ampak to je stvar okusa in navade – kdor želi, naj pač uporabi pecilni prašek. Jaz ga le včasih dodam nekaj gramov, in še to samo takrat, ko želim na hitro pripraviti piškote – če uporabiš pecilni prašek, ni nujno, da testo več ur počiva, ampak ga takoj razvaljaš in spečeš piškote.« Sogovornica se nasmehne, ko omeni, da v njeni domači Bosni, kot tudi v okoliških državah, skorajda vsi recepti omenjajo pecilni prašek, medtem ko ga v Italiji (in še kje) pri krhkem testu ne zasledimo.

In še zadnji nasveti za popolno peko

Nekateri imajo raje bolj zapečene, a največ občudovanja spletnega občinstva brez dvoma vzbudijo tisti piškoti, ki so lepo in enakomerno svetli, brez rjavkastih robov. Kako doseči to barvo? Emma Katovic pojasni: »Predvsem morate dobro poznati svojo pečico – vsaka peče malo drugače. Moja je denimo takšna, da se posamezni piškoti lepo spečejo že na 150 stopinjah Celzija, kdaj pa gumb zavrtim tudi na višjo temperaturo. Ker vsaka pečica greje malo drugače, poskusite prilagoditi temperaturo, zapisano v receptu. Prav tako med peko dobro opazujte piškote, saj jih boste le tako vzeli iz pečice v tistem pravem trenutku.«

Potem pa je tu še trik, ki vam bo prišel prav, če piškote krasite s popolnimi orehovimi polovicami: »Ko uporabimo orehove, mandljeve ali lešnikove polovice, je treba oreščke pred peko prepražiti. Tako bo iz njih izparela odvečna vlaga, piškoti pa nam med morebitnim daljšim shranjevanjem ne bodo splesneli.«

Še eno misel, ki si jo velja dobro zapomniti, ob koncu prijetnega pogovora pristavi Emma Katovic. Na vprašanje, kdaj točno naj se lotimo peke piškotov, malo pomisli, nato pa pravi: »Ko pečeš ali kuhaš z ljubeznijo, se to vsekakor vidi na tvojem izdelku.«

Fotografija: golubovy/Getty Images