Kako naredimo cimetov venec

Z nekaj spretnosti bo prekrasen. Cimetov venec predstavlja puhasto mehek in masleno bogat začetek veselega decembra.

Adventni venec smo tako kot marsikatero »udomačeno« navado v božičnem času posvojili od germanskih narodov. Okrog leta 1840 je menda protestantski pastor v Hamburgu izdelal velik lesen prstan z 19 rdečimi in štirimi belimi svečami, da bi z njim navdušil otroke za obisk decembrskih predpraz­ničnih bogoslužij. Nemški katoličani so venec posvojili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Naše babice se še spomnijo, da je bil čas štirih tednov pred božičem postni čas. V tem času tudi niso zvonili poročni zvonovi. Dan pred božičem (24. decembra) pa je bil za katoličane strog post – zvečer so postregli polenovko (bakala na belo). Moževa babica, ki je pred 2. svetovno vojno kuhala v menzi Roblek-Virant na Beethovnovi ulici v Ljubljani – mimogrede, takrat so bile »menze« imenitne in se je tam dobro jedlo –, je zmeraj pripovedovala, kako so ves december namakali »štokfiš« (polenovko), nato jo kuhali in pripravljali na mnogo načinov. Zapekli v pečici, zabelili s smetano, pražili v ponvici. Postregli so jo s kislim zeljem in kuhanim krompirjem. Suho ribo so pripravljali tudi v kisli obari.

No, dandanašnji je advent bolj v znamenju veselega decembra in vseglobalnega predprazničnega preobilja. Kakšen post neki! Če izložbe takoj po dnevu mrtvih niso v novoletnem razkošju, je to za trgovce že malo pozno. Če se že sredi novembra ne spogledujemo z novoletnimi popusti in ugodnimi nakupi daril, je gotovo kriva recesija. Mestni možje najraje kar takrat prižgejo tudi praznične luči. Na prvo adventno nedeljo pa se že skoraj spodobi postaviti božično drevo, pa naj Miklavž kar tam spodaj pusti darila, saj peharje itak delajo samo še Kitajci. Če so naše babice včasih za božič zamenjale stare zavese s sveže opranimi in poškrobljenimi, nam danes tega res ni treba, ker so na oknih samo še žaluzije …

Pa smo se odločili, da advent tudi mi začnemo z drugačno idejo. Na mizo postavimo kar takšnega sladkega, polnega cimeta, dišečega in puhasto mehkega ter masleno bogatega.

Cimetov venec

Testo

  • 35 g kvasa
  • 3 dl mleka
  • 100 g sladkorja
  • 2 rumenjaka
  • 120 g masla, žlička soli
  • žlička mletega kardamoma
  • 1/2 žličke mletega koriandra
  • 750 g navadne bele moke (lahko je tudi pirina bela)
  • naribana pomarančna lupinica
  • po želji šilce pomarančnega likerja

Nadev

  • 100 g masla sobne temperature
  • 50 g sladkorja
  • 2–3 žlice mletega cimeta

Priprava

1. Kvas zdrobimo v 0,5 dl toplega mleka z malo sladkorja, pomešamo in počakamo, da dvojno naraste. Vmes v kozici stopimo maslo, dodamo sladkor, prilijemo preostalo mleko in dodamo rumenjaka, pomarančno lupinico in liker. Na hitro zmešamo, da se vse sestavine povežejo, zmes naj bo topla, ne vroča.

2. Moko presejemo in zmešamo z začimbami v večji posodi. Ko kvasec vzhaja, ga dodamo k moki in skupaj s toplo masleno-mlečno tekočino zamesimo fino kvašeno testo. Mesimo kar 10 minut, da postane testo mehko in voljno. Naredimo hlebček, pokrijemo z vlažno bombažno krpo in pustimo počivati na sobni temperaturi vsaj uro oz. da naraste na dvojno količino.

3. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano površino in razvaljamo v približno 30 cm širok pravokotnik debeline 5 mm. Po vsej površini ga premažemo z maslom, posujemo s sladkorjem in obilico cimeta. Povrhu lahko naribamo tudi lupino ekoloških pomaranč.

4. Nato testo zvijemo kot za potico. Zvitek oblikujemo v venec in postavimo v dobro namaščen pekač, lahko tudi obložen s peki papirjem. Venec zdaj zarežemo na 2 cm debele rezine, vendar ne zarežemo do konca. Te rezine premikamo eno navzven, naslednjo navznoter in tako do konca … Pokrijemo in pustimo vzhajati še kakšnih 30 minut. Nato venec po vrhu premažemo z razžvrkljanim jajcem, ki smo mu dodali žličko ali dve vode, in ga posujemo z grobo zrnatim sladkorjem.

5. Pečemo v pečici najprej na 180 stopinjah približno 20 minut, nato pa na 220 stopinjah, dokler ni zlato rjav in lepo zapečen.

Priporočamo še: Hitri tiramisu: enostavna različica, brez jajc

Recept in fotografija: Saša Drobnič Škrjanec

Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed