Korenčkova marmelada s pridihom orienta: vsi vas bodo spraševali za ta recept
Čeprav je korenje vrtnina, ki jo najpogosteje najdemo v juhah, enolončnicah in drugih jedeh na žlico ali pa jo ponudimo v številnih različicah kot prilogo, je zaradi prijetnega in sladkastega okusa še kako primerno za pripravo sladkih jedi. Ker je nežno, je pogosto med prvimi živili, ki ga ponudimo dojenčkom, zmleto skuhamo v okusne kašice, sokove in marmelade. Če prisegamo na sezonske in lokalne sestavine, poleg korenja običajno dodajamo, kar raste zdaj in tukaj, a včasih je vendarle vznemirljivo pogledati čez plot, kako to počnejo drugje.
Pri korenčkovi marmeladi se velja ozreti v dežele Bližnjega vzhoda, kjer so jo kuhali že v 12. stoletju, recepti pa so se ohranili do danes. Njihova marmelada je za naš okus precej eksotična, saj jo bogato začinijo s tamkajšnjimi dišavami. V receptih za iransko marmelado, ki jo imenujejo Moraba-ye Havij, med drugim najdemo kardamom, žafran in rožno vodo oziroma sirup. Priprava je sicer podobna kot v slovenski kuhinji, le da v Iranu surovo korenje praviloma grobo naribajo, ne meljejo, takšno pa tudi ostane, ko je kuhano. Če kuhamo večje količine, namesto ročnega ribežna uporabimo kuhinjskega robota, vendar ga nastavimo na grobo ribanje.
Recept
Osnovi recept je preprost, na kilogram korenja dodamo kilogram belega sladkorja, lahko pa tudi manj, recimo 700 gramov, saj je v osnovnem razmerju res zelo zelo sladka. Sladkor lahko nadomestimo z medom. Potrebujemo še sok dveh ali treh limon, dobrega pol litra vode, 2 žlici sirupa iz cvetov vrtnic in deset strokov kardamoma, za piko na i pa še bogat ščepec žafrana.
Priprave se lotimo na različne načine, po nekaterih receptih naribano korenje v plasteh nalagamo v kozico, vmes pa obilno potresemo s sladkorjem. Ko porabimo vse sestavine, rahlo premešamo, pokrijemo in pustimo stati čez noč. Zjutraj dolijemo vodo in zavremo, na majhnem ognju kuhamo dve uri. Potem dodamo kardamom, rožni sirup in žafran, prilijemo sok citrusov in kuhamo še kakšno uro. Pripravo lahko poenostavimo, tako da v vodi raztopimo sladkor, dodamo naribano korenje in začimbe, premešamo in kuhamo, dokler ni korenje primerno mehko, marmelada pa ravno prav gosta.
Če bi radi z okusom še bolj presenetili, dodamo malce ingverja, morda celo muškatnega oreška. Kuhana zmes malce spominja na mehko kandirano korenje in ni tako gladko mazljiva kot običajne marmelade. Naložimo jo v kozarčke in zapremo, ponudimo pa jo denimo s kruhom ali palačinkami. In medtem ko pri nas marmelado na kruhu najraje podložimo s tanko plastjo surovega masla, tradicionalno iransko poslastico za zajtrk ponudijo s pita kruhom in feta sirom, kar je še ena zmagovita kombinacija sladkega in slanega okusa. Namesto fete lahko uporabimo kateri koli drug sveži sir, tudi manj slan. Še namig glede kardamoma: porabimo stroke, in sicer jih malce pomencamo, preden jih stresemo v lonec s korenjem, tako se bo okus semen bolj intenzivno sprostil in povezal z ostalimi. Ko je jed kuhana, strokov ni treba iskati in pobirati ven.
Priporočamo še: TOP 3 shranki s papriko, ki ne smejo manjkati v ozimnici
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- Pravijo, da testenin po kuhanju sploh ni treba odcediti
- Mateja Reš: lastnica vrta, ki ga omenja popotniški vodnik Lonely Planet
- Samo Smrke: slovenski znanstvenik, ki na švicarski univerzi raziskuje kavo
- Jabolčna pita po receptu mame priznanega kuharskega mojstra
- Rioja: kjer se srečata strast do vina in okusi tradicije
- Legendarni ježki v novi preobleki: tiramisu kroglice