Odprta Kuhinja

Kultne jedi: langaš, cvrtje iz poceni in vsakodnevnih sestavin

Odpri galerijo
A+   A-
Langaš (madžarsko: lángos) je nekakšna hitra hrana panonske ravnice. Govorili smo z lastnikom četrt stoletja stare okrepčevalnice ob Blatnem jezeru in poskušali navezati stik s slovenskim kioskom, osredotočenim na to jed. In to še ni vse: prinašamo langaš, kakršnega spečejo v Gostilni Rajh!



Tisti, ki so doma v Murski Soboti in okolici, langaš že od mladih nog odlično poznajo. Drugim, ki te kraje obiščemo bolj redko, jed ne zveni tako domače, čeravno je kultna. In dobra. Narejena iz poceni, vsakodnevnih sestavin. Med kulinaričnimi potepanji po Sloveniji sem ga srečala komaj dvakrat, in še to ne v Prekmurju, marveč kar lepo doma, na Gorenjskem. Drži pa, da sta mi fin okus obakrat pričarala prijazna gostitelja z značilnim prekmurskim naglasom.

Ko avtobus diši po langašu


Zdi se mi, da je bila znanka Nataša prva. Z družinico živi v enem od pritličnih stanovanj v kranjskem blokovskem naselju Planina, in ko je iz njene kuhinje zadišalo po langašu, se je ob malo domišljije zdelo, da so se zravnali še mogočni zasneženi vršaci, ki so se dvigovali na obzorju.

Takole mi je tedaj rekla Nataša: »Doma sem iz Beltincev. Vedno, ko je kdo od domačih šel v varoš, torej v Mursko Soboto, se je vrnil z langašem. Prodajali so ga na soboški avtobusni postaji in spomnim se še, kako je avtobus, ki je peljal proti Beltincem, venomer dišal po tem in drugih dobrotah, ki so jih prodajali v tistem kiosku s prekmursko hrano.«

Ko je tako nostalgično pripovedovala o otroštvu in desetletja oddaljeni preteklosti, se mi je zdelo, da je nekje v tam ostal tudi tisti kiosk na soboški avtobusni postaji. Kar dlje od resnice ne bi moglo biti! Ob omenjeni avtobusni postaji še danes diši po langašu. Vsak dan, razen v nedeljo. Med 7. in 19. uro, le ob sobotah pečejo do 13. ure. Z lastnikom lokala smo ta teden zelo, ampak res zelo na hitro govorili in povedal je zgolj to, da je lokal na tem mestu zagotovo že pol stoletja. Potem se je najin mali intervju ob obilici dogodkov, ki so si kot brzovlak sledili te dni, prekinil …

Najprej so bila oblačila …


No, pol manj časa, od marca 1995, pa je v kraju Révfülöp, to je tik ob Blatnem jezeru, odprta okrepčevalnica, v kateri pečejo – uganili ste – lángose. »Tu sem odraščal, obiskoval šolo. Svojo okrepčevalnico sem odprl v prostoru, kjer je bila pred tem trgovina z modnimi oblačili, in tako postal podjetnik. Izbor jedi je bil takrat še skromen, toda naš glavni izdelek so bili lángosi. Podjetje je z leti doživelo številne izboljšave. Pred dvema letoma smo izvedli celovito prenovo in prezidali objekt,« je pojasnil József Bogdán, do katerega smo se dokopali prek Kulturnega centra Veleposlaništva Madžarske, to je Balassijevega inštituta v Ljubljani.

Njegova okrepčevalnica ima zdaj 16 miz na odprti terasi, na pokriti terasi pa 12, kar pomeni, da sprejmejo tja do 150 obiskovalcev.
In kakšen langaš strežejo? »Gre za tradicionalno madžarsko jed, narejeno iz mehkega vzhajanega testa, ki se ocvre. Na začetku smo preizkusili različne recepte. Odločili smo se za krompirjevo različico in jo izboljševali do popolnosti. Gostje jo naravnost obožujejo,« pripoveduje József Bogdán.

Tudi za sladkosnede


Že trenutek zatem beseda skoči do treh tradicionalnih okusov, ki najlepše podčrtajo langoš: česen, sir in kisla smetana. »Naši gostje lahko izbirajo med številnimi variacijami: z rdečo čebulo, slanino, girosom, s klobasami, koruzo …«
Seveda takoj sledi klasično novinarsko vprašanje, ki najprej zveni zelo čudno, a se – k sreči – izkaže, da cilja v pravo smer. Torej: imajo tudi sladke? József Bogdán pokima in našteje nutello, marmelado in sladkor, s katerimi velikodušno posuje »madžarski flancat iz kvašenega testa, ocvrt v olju«, kakor to kultno jed v Kuharski enciklopediji opišeta Bogdan Novak in Simon Lenarčič.

To je njegova skrivnost


Lastnik okrepčevalnice, postavljene ob obali Blatnega jezera, pravi tudi, da priprava te priljubljene in nasitne jedi »ni najljubše opravilo gospodinj, kajti pri testu je treba biti pozoren, poleg tega je treba cvreti v veliki količini maščobe«. Zato si na prebivalci Madžarske, kjer je lángos zimzelena jed, aktualna tako poleti kot pozimi, ta prigrizek največkrat privoščijo kar v kakem kiosku.

Pa nam József Bogdán, ki se že četrt stoletja tesno druži s to kultno jedjo, lahko pove, kaj je skrivnost priprave? »Skrivnosti tiči v kakovostnih sestavinah, v času, potrebnem za vzhajanje, v temperaturi, na kateri vzhaja, v temperaturi maščobe, v kateri ga cvremo, in še v čem. To so po navadi zunanji dejavniki. Lángos pa ima tudi dušo, s katero se je treba nenehno ukvarjati,« pojasni lastnik znane okrepčevalnice in doda, da za pripravo »potrebujemo veliko prakse, potrpljenja in vztrajnosti«. Ter, seveda, sestavine: moko, kvas, sladkor, mleko, sol in krompir.

Redni gost gasilskih veselic


Natančne količine naštetih sestavin sogovornik zadrži zase, a nič hudega – tu je recept, ki ga je pred nekaj leti na Krvavcu (to je tisti moj drugi langaš z Gorenjske, omenjen čisto na začetku) uporabil Leon Pintarič. Mladi chef iz Gostilne Rajh takole izbrska prvo asociacijo ob omembi langaša: »To je lahko ulična hrana, lahko pa tudi jed, ki spremlja gasilske veselice.«

Doda, da je česen tisti okus, ki ga najbolj tesno povezuje z langašem, in pritakne še zanimivost: »Največkrat ga pripravljamo s krompirjevim testom, no, mi ga po starem receptu, ki je v naši družini že več generacij, pripravimo z jogurtom.« Chef Leon Pintarič – mimogrede: kuharsko kilometrino je nabiral tudi v sloviti dunajski restavraciji Steirereck, okrašeni z dvema mišelnikama – pojasni še, da ga pri njih strežejo nekako od leta 2008. Kot glavno jed ali predjed? »Pri nas ima vlogo elegantne predjedi,« se nasmehne sogovornik, ki vam iz Bakovcev pri Murski Soboti pošilja današnji recept.

»To je lahko ulična hrana, lahko pa tudi jed, ki spremlja gasilske veselice,« pravi chef Leon Pintarič.
»To je lahko ulična hrana, lahko pa tudi jed, ki spremlja gasilske veselice,« pravi chef Leon Pintarič.

Langaš (za 4 osebe)


Takšnega pripravi Leon Pintarič (Gostilna Rajh, Bakovci pri Murski Soboti).

  • 200 g moke, 20 g kvasa

  • 0,3 dl mlačnega mleka

  • ščepec soli

  • 0,1 dl jogurta

  • jajce

  • Dodatno: olje za cvrtje, nastrgana tunka, jogurt, drobnjak, pražena konopljina semena, sveže nariban hren, na drobno narezana redkvica


Priprava


1. Iz sestavin za testo umešamo gladko zmes. S prsti oblikujemo langaš (nekoliko debelejšo manjšo palačinko). Z obeh strani ga na hitro ocvremo v dobro segretem olju. Odcedimo na papirnati kuhinjski brisački.

2. Postrežemo še toplega, v družbi izbranih namazov in dodatkov.
NASVET: Leon Pintarič namigne: »Mi langaš obložimo z nastrgano tunko, jogurtom, drobnjakom, praženimi konopljinimi semeni, narezano redkvico in naribanim hrenom.«

Priporočamo še: Kuhanje v »karanteni«: Čudovite jedi, ki jih lahko naredimo iz pločevinke fižola
Datum Objave: 23.3.2020 ob 08:03

Več iz te teme:

Naročite se na e-novice: