Odličen ajvar z zelenimi paradižniki, s katerimi ne veste, kaj bi

Kaj torej storiti, če ste nesrečni lastnik velike količine paradižnika, ki mu v nekaj dneh grozi propad?

Za vrtičkarja je pozno poletje praznik: takrat pobira pridelek. Nam, Slovencem, je, se zdi, paradižnik posebej pri srcu. A letošnja sezona je tako ali tako zamujala za kaka dva tedna, pred kratkim pa je, zaradi ponavljajočih se ujm in obilice dežja, ki so ga prinesle s seboj, udarila še bolezen, ki se je vrtičkar boji: krompirjeva plesen. To je tista nadloga, ki na do tedaj krepke rastline v teh dneh naseli temne lise in celotna rastlina propade. Kaj torej storiti s temi paradižniki? Jih je mogoče porabiti? So škodljivi zaradi bakterijske bolezni, pa tudi zato, ker so še nezreli? Ve znanost že kaj več?

Tisto, kar je trenutno znano, se nanaša zgolj na kemično spojino tomatin, ki sodi med glikoalkaloide: z njimi se paradižnik bori proti napadom škodljivcev, dokler ni dovolj zrel in »dovoli«, da ga pojedo in tako raznesejo semena. Tomatin je nekaj podobnega kot pri krompirju solanin, pojesti pa bi morali, po podatkih, ki jih ta čas navaja večina virov, nekaj več kot 600 gramov, in to zelo zelenega paradižnika, da bi začeli čuditi zastrupitev. Z običajnim kuhanjem se tomatin ne uniči, vsebnost nekoliko zmanjša le cvrtje pri zelo visokih temperaturah – tega pa bi se hotel človek izogibati iz drugih razlogov. Zanimivo pa je, da so nekatere živalske vrste proti temu alkaloidu očitno odporne: zelene paradižnike napadajo gosenice, prav tako podgane, verjetno tudi miši.

Kaj torej storiti, če ste nesrečni lastnik velike količine paradižnika, ki mu v nekaj dneh grozi propad? Najbolje je takoj obrati sadeže in jih postaviti nekam na suho in bolj hladno. Če so v tisti fazi, ko zelena barva začne že nekoliko svetliti, imate možnost, da vsaj približno dozorijo – in s tem je težava s tomatinom rešena. Če pa so napadeni tudi plodovi, počrnele dele obrežemo, nato pa vkuhamo v nekaj, kar se pač samo po sebi uživa v majhnih količinah, na žličke. Tako ostanemo ves čas na varni strani, imamo pa majhno zadoščenje, da smo del pridelka vseeno porabili. Med Slovenci je zakoreninjen recept za ajvar iz zelenih paradižnikov, mnogi pa se lotijo izdelave sladkega namaza, džema. Zlasti tega jejmo previdno, kajti sladkor kamuflira kisli in neprijetni okus nezrelega paradižnika – ki že sam po sebi preprečuje, da bi se ga toliko najedli, da bi bil za nas nevaren.

Sestavine

• 3 kg nedozorelih paradižnikov


• 1 kg paprike


• 1 kg čebule


• 3 glavice česna


• 2 dl kisa za vlaganje


• 3 dl nevtralnega olja


• pribl. 5 dag sladkorja


• 5 dag soli (oboje po okusu)


• gorčica po okusu (300–400 g)


• poper v zrnju


• po želji: 4 pekoči feferoni


• po potrebi: olje za zalivanje

Priprava

1. Paradižnik, papriko in čebulo očistimo, grobo narežemo, zmeljemo v multipraktiku in nato odcedimo, lahko čez noč. V veliko kozico damo olje, kis, sladkor in sol, nato dodamo odcejeno mleto zelenjavo in ob rednem mešanju dušimo na srednje močnem ognju, dokler zelenjava ne upade, nekje do dve uri.

2. Na koncu v ajvar dodamo stisnjen ali drobno nasekljan česen, drobno narezane feferone, če se odločimo za pekočo različico, celi poper in dušimo še približno 10 minut. Vmešamo gorčico, napolnimo dobro sterilizirane kozarce in zapremo. Pazimo, da nič ne ostane na robovih kozarca, zato je najbolje uporabiti poseben lijak.

Fotografija:  I-am-helen/Getty Images