Preprosto pripravljen slani prigrizek, ki je neustavljivo dober ob hladni pijači

Predstavljajte si Firence zvečer. Migotanje vročega mesta, razgaljena ramena večernih oblekic, hrup avtomobilov, ki se jim nekam mudi, in tistih, ki se samo ne znajdejo na polnih ulicah. Okrog znamenitih palač so razgreti tlakovani trgi, množica postopa okrog, nekateri posedajo po stopnicah, tkejo se lepe poletne zgodbe. Zdaj si predstavljajte, da vse to opazujete od daleč, z nekega hriba nad Firencami. Od tam je mesto videti drugačno.

Osvetljene palače so še lepše in večje. Nobenega hrupa ni, sliši se le oglašanje večernih ptic in žuželk iz trave in dreves. Na terasi ob majhnem bazenu piha nežen vetrič, na nebu se prižigajo zvezde. Prizor je sanjski, vendar hkrati tudi resničen.

Sanje in resničnost se včasih nerazpoznavno prepletejo, vendar tu ne gre za to. Hrib nad Firencami zares obstaja na zemljevidu. Na vrhu tega hriba, kamor pripelješ po strmi cesti, je manjši, komaj opazen kamp. Vsakič se sprašujem, kako tja gor pripeljejo in nato med kamnitimi terasami kampa zvozijo ovinke veliki avtodomi in prikolice, ampak očitno gre. Sprašujem se tudi, kako je možno, da tako malo ljudi ve za ta prostor.

Meni ga je pred leti mimogrede omenila znanka in rada se tja vračam, če imam le voljo in energijo, da za par dni raztegnem šotor nad Firencami. Spodaj pod kampom, v vasi Fiesole, se zvečer odprejo restavracije ena do druge. V mislih imam brusketo, ravno prav opečeno rezino kruha z baziliko in paradižnikom, nato pa njihovo lokalno specialiteto, testenine pici, ki jih seveda pripravljajo sami. Vem, kje h kozarcu vina ponudijo taralle.

To so trdi in neugledni slani prigrizki, ki spominjajo na grisine. V preprosto testo ugnetejo semena komarčka. Če jih ne bi poznala, bi morda kar ostali na krožničku. To bi bila res škoda, taralli so namreč popolna družba večerne pijače. Komarček je znan kot ena boljših prebavnih začimb, v teh dnevih pa nam morda pride prav tudi informacija, da ohlaja. S čajem iz komarčka bomo lažje prebrodili poletno vročino.

Poznam osebo, ki zelo rada potuje, obiskuje zanimive kraje, veseli jo nekaj dobrega pojesti in spiti zraven kozarec vina ali kaj drugega. Težko bi našla evropsko znamenitost, ki je še ni obiskala. Vem, da bi jo zabavalo, če bi skupaj zrli na Firence v dolini in grizljali taralle. Danes praznuje rojstni dan in ji nazdravljam s tem receptom na še veliko lepih zgodb, zanimivih krajev, ravno prav ohlajenih pijač in dobre hrane.

Shranite jih v pločevinasto škatlo!

Taralli

Za približno 20 kosov.

• 250 g bele moke


• za lešnik svežega kvasa


• žlica mlačne vode


• 90 ml belega vina


• 90 ml oljčnega olja


• žlička soli


• žlička semen komarčka

Priprava

1. Kvas raztopite v žlici mlačne vode. Zmešajte moko, sol in semena komarčka, prilijte razmešan kvas, vino in olje. Ugnetite gosto, mastno testo. Če se ne poveže, po žlicah dodajajte vodo. Testo pokrijte in pustite dve uri na sobni temperaturi.

2. Pečico segrejte na 170 stopinj.

3. Nizek pekač obložite s papirjem za peko. Odtrgajte košček testa, oblikujete kačico in jo prekrižajte v značilno obliko tarallov – recimo kot polovično prestico.

4. Taralle polagajte na pekač. Med peko ne bodo bistveno zrasli. Pecite jih približno 15 minut, odvisno od pečice, vsekakor ne zamudite trenutka, ko začnejo dobivati barvo, ker so hitro preveč zapečeni.

5. Vroči taralli so trdi, hladni se zmehčajo. Na rezervo jih zaprite v pločevinasto škatlo za piškote in jih ponudite v pravem trenutku, ko je pijača že na mizi.

Priporočamo še: Božanska pečena jed iz bučk, pripravljena v nekaj minutah