Srebrna žlica: najbolj prodajana biblija italijanske kuhinje na svetu tudi pri nas

Srebrna žlica je naslov, ki pri nas do zdaj ni bil prav znan, bodimo iskreni: gre pa za najbolj prodajano in najbolj prepoznavno zbirko italijanskih receptov na vsem svetu. Večmilijonska prodaja, prevod v več kot deset jezikov, zgodovina, ki sega v leto 1950 ...

Srebrno žlico (Il cucchiaio d'argento) imenujejo biblija italijanske kulinarike in tale naša izdaja – popolnoma sveža prihaja iz založbe Didakta – je točno tako tudi videti. Platnice se srebrnkasto svetlikajo, zares elegantna knjiga je to. Sploh ni čudno, da je že vse od nastanka eno najbolj priljubljenih poročnih daril v Italiji: verjetno gre med ljudi na prav enak način, kot so se pri nas podarjale Velike slovenske kuharice: znanje, ki ga neki mlad par potrebuje, da je kuhanje v užitek, ne v breme in nervozo.

Knjiga je v Italiji prvič izšla leta 1950, v založbi, ki je izdajala tudi znamenito istoimensko revijo Domus in jo je vodil Gio Ponti. Okoliščine, zakaj so se odločili za ta korak, niti niso toliko pomembne: neki knjigotrški zapleti z drugimi kuharskimi knjigami. Rezultat tega pa je pomemben: angažirali so dovolj ljudi, da so za prvo izdajo nabrali okrog dva tisoč receptov z vseh koncev Italije in jih uredili, da so bili vsesplošno razumljivi in uporabni. Knjiga je postala takojšna uspeš­nica. Da pa je to tudi ostala, gre na rovaš dejstva, da so se z njo ves čas ukvarjali: jo predelovali, posodabljali in se nazadnje povezali tudi z najuglednejšo svetovno založbo s področja kulinarike, Phaidon. Ta zdaj trži mednarodne izdaje, pri Domusu pa še vedno, na podlagi izvorne zbirke receptov, zanje pripravljajo posamezne tematske izdaje: celo otroško, prav tako zelo uspešno.



Tudi ta lepa knjiga, ki je zdaj izšla v slovenščini – prevajalec Luka Novak ve, kaj dela, ko gre za kuharske tekste –, je do nas prišla prek Phaidona. Gre za cvetober: v njej so zbrane jedi, ki jih bo vsak prepoznal vsaj po imenu. In zdaj znal narediti po receptu, ki je očitno zdržal 70 let izdaj, preverjanj in prilagoditev. Kar vzbuja zaupanje, treba je priznati. Prav zanimivo, kako klasika vedno najde svoje mesto. Domus je leta 2020 na trg poslal novo izdajo, samo italijanskih je že več kot deset: 1320 strani, 2000 receptov in 280 sodobnih fotografij, ki so, to je treba omeniti, zasnovane ne v preobloženem instagramskem slogu, ampak postavljene tako, kot bi posamezno jed postregli Italijani.



Brez panike: slovenska izdaja s klasikami ima le nekaj več kot 360 strani, nekaj manj kot 170 receptov smo našteli, večinoma s fotografijami, kar precej je tudi raznih slovarčkov in drugih koristnih malenkosti. Predvsem pa so zanimive zgodbice, ki pospremijo recepte.

Denimo, kdo je vedel, da se med Milanom in Dunajem bije epistemološki boj glede vprašanja, kdo je izumil znameniti ocvrti zrezek? Preverite, kako to in si pripravite kultne zarebrnice po milansko.

Fotografije iz knjige Srebrna žlica/Didakta