Te polnjene paprike z bogatim nadevom bodo v slast tudi sosedom

Ne ustrašite se recepta: sezona paprik ne sme mimo, ne da bi vsaj enkrat jedli polnjene, to je pač klasika.

Marsikdo se ustraši tega recepta, ker je malo zahtevnejši za pripravo, vendar v resnici ne zahteva posebne spretnosti, le pravilen vrstni red in potrpežljivost. Smiselno je pripraviti več paprik, dela bo približno enako. Če jih je res veliko … si predstavljate, da pozvonite pri sosedih in jim ponudite višek polnjenih paprik? Razmišljam, kdaj sem nazadnje odnesla komu posodo s kosilom, kar tako, iz prijaznosti. Ali napisala, ej, danes filam paprike, pridite na večerjo. Kot da nam gre situacija na roke, ni se treba družiti, ker to ni odgovorno. Minejo tedni, leta in pozabiš, da je še kdo na svetu poleg tebe. Ni treba biti strokovnjak, vsak lahko oceni, da smo odvisni od bližine, pozornosti in sočutja. Ko to zgubimo, bomo izumrli, zato najavljam primerne ukrepe. Hranjenje je izjemno povezovalno. Povrhu vsi radi jemo. In vsak se lahko vsaj za silo nauči kuhati.

Torej, na pultu imam trebušaste, čokate paprike. Izberem široko kozico, tako da jih bo šlo na dno čim več, tesno druga ob drugi. Očistim jih in sproti vračam v lonec, da ima vsaka svoj prostor in pokrovček.

Zdaj se lotim nadeva. Soja je brez okusa, zato potrebuje dobro začinjanje. Namesto soje sem uporabila marsikaj, kar je prav tako odlično: grobo mleto kuhano čičerko, kuhan in pretlačen fižol, popečene kockice jajčevca ali bučk. Pomembno je le, da je nadev intenzivnega okusa. Drugi del nadeva je riž, ki naj bo dovolj lepljiv.

Paradižnikova omaka se že kuha, potrebovala jo bom šele na koncu, in do takrat mora biti res gosta.

Paprike polnim kar v loncu, kjer so zložene. In zdaj pomembno. Med paprikami nalijte vodo do dveh tretjin. Voda ne sme segati do roba paprik ali, še huje, jih zaliti.

Podmet je na slabem glasu, ker se je včasih vsaka jed začela pripravljati tako, da si na maščobi prepražil moko. Ti časi so minili, prežganje spada med kulinarične spomine. Prežgana moka seveda ni super hrana, ni pa hudega, če se tu in tam tako zgosti omako, sploh kadar gre za takšno klasiko, kot so polnjene paprike.

Skuhala sem jih kar veliko, čisto po napovedi, da se ne splača kuhati dveh.

Eno smo pojedli za pokušino, preden smo jih zalili z omako. Po dve na krožniku so bile za kosilo s pire krompirjem. Proti večeru je bila velika lakota, šle so kar hladne, krožnike smo pomazali s kruhom. Naslednji dan se je jutro zavleklo in preostale paprike smo pogreli za pozen zajtrk. Za kosilo sem morala pripraviti nekaj drugega. Res jih ni nikoli preveč.

Veganske polnjene paprike

Sestavine za štiri

  • 8 čokatih paprik (enake, srednje velikosti)
  • 100 g drobnih sojinih koščkov
  • žlica mešanice začimb za zelenjavno juho
  • sol
  • kilogram zelo zrelih paradižnikov
  • par strokov česna
  • 100 g riža, primerega za rižote
  • velika čebula
  • žlica moke
  • olje

Priprava

1. S kratkim nožem izrežite pokrovčke, očistite sredico. Paprike zlagajte pokonci na dno lonca, tesno drugo ob drugi, da se med kuhanjem ne bodo prevračale.

2. Sojine koščke prelijte z vročo vodo, v katero ste vmešali jušne začimbe. Če v mešanici ni soli, solite.

3. Riž popražite na čebuli, solite in zalijte z malo vode, da se samo napol skuha. Zmešajte sojo, riž in pustite, da se nadev ohladi.

4. Paradižnike zblendajte s česnom in malo soli. Kuhajte, da se omaka zgosti.

5. Paprike napolnite in zalijte z vodo do dveh tretjin. Pokrijte in kuhajte pri zmerni temperaturi približno pol ure oziroma da se paprike zmehčajo tudi na zgornjem robu.

6. Na olju popražite moko in prilijte toliko paradižnikove omake, da lahko z metlico gladko razmešate. Nato prilijte vso omako, in če je treba, razredčite z malo tekočine, v kateri so se kuhale paprike.

7. Zlijete v lonec in pustite nekaj časa na ugasnjenem štedilniku.

Priporočamo še: Ponovno je čas za skutne rezine s hruškami po receptu Leaneen
Beba in Hana Splichal
Beba in Hana Splichal

Kuhinja je majhna, a ima veliko mizo in vrata na vrt. Po njej se vrtijo mačji repi, skoznjo steče pes, nikoli ni miru. Hana fotografira in se pogovarja z divjim kvasom, jaz ropotam z lonci in obračam kuhalnico. Kljub temu se vsi najraje gnetejo v najini ekološki in veganski kuhinji, kjer diši po indijskih začimbah in toplem kruhu.Verjamem, da je kuhinja srce hiše, in v srcu se zgodijo najpomembnejše stvari.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed