VIDEO: Domača gorenjska tortilja

Tortilja kar kliče po tem, da bi jo predelali po svoje, in mi smo vanjo zavili dobrote, ki zaznamujejo marec in zgodnjo pomlad, pa še lokalnega izvora so.

Kot vsak recept ima tudi ta zgodbo: prijateljica Ves­na, odlična kuharica, je med karanteno sestrama pripravila krasne tortilje in vanje namesto solate – ker ji je te pač zmanjkalo – dodala sveže zelje. Za kosilo je bila deležna samih pohval, zato sem samo rahlo prikrojila njeno idejo. Pa še nekaj je: živim v Stražišču pri Kranju, le nekaj ulic proč od daleč naokoli znane mehiške restavracije. Morda sem tudi zato navdih za to jed, ki je bila mojima deklicama nadvse všeč, našla tako zelo, zelo daleč.

Razen piranske soli so vse sestavine lokalne, torej gorenjske, kupljene na kmetijah oziroma tržnicah v Kranju in okolici.

Mimogrede: na nedavnem natečaju za najboljše kosilo oziroma večerjo iz lokalnih sestavin, ki ga je pripravil Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, se je ta recept uvrstil med najboljše.

Ne spreglejte: Nagradni natečaj: domači delovni kotički

 


Tortilje

Sestavine so za štiri osebe, torej za 10 do 15 tortilj.

  • 2 skodelici bele moke (to je tista večja skodelica za čaj ali mleko, ki drži približno 3 dl)
  • 1 skodelica koruzne moke, žlička soli
  • 1 skodelica vroče vode
  • 0,3 skodelice sončničnega olja

Nadev

  • 200 g mladega sira
  • lonček kisle smetane
  • večja čebula
  • 250 g rdečega zelja
  • 300 g kuhanega fižola češnjevca
  • 1 piščančje prsi
  • malo maščobe, sol

Priprava

1. V posodo odmerimo obe moki in dodamo sol. Prilijemo olje in vodo, ta naj bo tako vroča, kolikor je iz pipe lahko – ne pa vrela.

2. Premešamo in umesimo testo – bodimo vztrajni in gnetimo vsaj pet minut, da postane gladko. Če je treba, dodamo še malo moke.

3. Testo razdelimo na 10 ali 15 delov in oblikujemo prav toliko kroglic, velikih približno kot žogice za golf.

4. Kroglice polagamo na rahlo pomokano površino in pokrijemo s kuhinjsko krpo. Pol ure jih pustimo na sobni temperaturi.

5. Medtem ko testo počiva, pripravimo nadeve: na malo olja prepražimo belo piščančje meso, narezano na trakove.

6. Na malo maščobe prepražimo na tanke lističe narezano čebulo, da porumenijo. Kuhanemu in odcejenemu fižolu dodamo malo vode in soli ter ga zmeljemo s paličnim mešalnikom.

7. Sir naribamo na grobo. Rdeče zelje narežemo na tanko, lonček kisle smetane pa preprosto odpremo.

8. Nazaj k tortiljam: površino, na kateri bomo valjali, narahlo pomokamo. Tu pazimo: če je moke preveč, se bo v ponvi žgala, česar seveda nočemo.

9. Žogice razvaljamo na velikost ponve. Če je treba, na koncu testo še malo raztegnemo z rokami. Nič hudega, če se naredi kakšna luknja.

10. Ponev z debelim dnom močno segrejemo – skoraj kaditi bi se moralo iz nje. Pozor: olja ne dodajamo!

11. Na suho in zelo vročo ponev položimo tortiljo. Ko začnejo nastajati mehurčki, jo obrnemo in zapečemo še na drugi strani. Tortilje odlagamo na večji krožnik, pokrite pa naj bodo z večjo pokrovko, da ostanejo tople in mehke.

12. Nadeve razporedimo v posodice in postavimo na mizo skupaj s tortiljami, da si vsak jedec sam sestavi kombinacijo po svojem okusu.

Namig: Kaj naredimo, če nam ostane nekaj tortilj? Iz njih lahko pripravimo večerjo, in sicer eno tortiljo položimo na suho in vročo ponev, čez naribamo malo sira ali mocarele ter pokrijemo z drugo tortiljo. Najprej zapečemo na spodnji strani, nato obrnemo in zapečemo še z druge strani. Popečene razrežemo na štiri dele in postrežemo s kako fino omako ali pojemo kar tako.

Fotografije: Sonja Ravbar

Priporočamo še: Kultne jedi: pica in recept za testo enega najboljših mojstrov na svetu
Špela Ankele
Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed