Zwetschgenwähe: švicarski slivov kolač, ki ga morate pripraviti še to jesen

Slive so od nekdaj zelo priljubljene v kulinariki, saj se s toplotno obdelavo prijetno zmehčajo in dobijo sijajen okus. Povsod, kjer jih gojijo, že stoletja pripravljajo različne tradicionalne jedi, predvsem marmelade in džeme ter kolače, torte in pogače. Pred dnevi mi je gospa, ki je dobrih dvajset let preživela na tujem, med obiranjem sliv na hitro zdrdrala recept za kolač, imenovan Zwetschgenwähe, kar se prebere cvečkenvehe. »Tako ga pripravljajo v Nemčiji, tam sem se ga tudi sama naučila,« je povedala in namignila, da bo še isti dan zamesila krhko testo in ga okrasila z nadevom iz sveže obranih, kipečih sliv.

Kratek pregled po spletu pokaže, da je domovina dotičnega kolača pravzaprav Švica, kjer ga viri prvič omenjajo že leta 1556. Gotovo se je razlikoval od današnjega, saj je bil preprost kmečki kolač, pripravljen iz sadja, predvsem sliv, ki so zorele konec poletja in v začetku jeseni. Gospodinje so ga ponudile za kosilo ali večerjo, sčasoma je postala navada, da ga pripravijo v petek, ko je zapovedan post od mesnih jedi. Namesto sliv so se na kolaču znašle tudi breskve ali jabolka, v iskanju vedno novih okusov pa so pripravljali tudi slane različice. Nadev so pripravili iz sestavin, ki so bile pač pri roki, na primer sir in čebula, dodali so lahko tudi narezano slanino. Pred pečenjem kolač prelijemo z zmesjo iz jajc in smetane, ki vse sestavine nadeva povežejo v kompaktno, a sočno celoto.

Švicarji kolač prelijejo s sladko smetano, Prleki pa s kislo. FOTO: Ligora/Getty Images

Podobno slivovo jed so pripravljali tudi v sosednji Franciji, le da so tam namesto sladke smetane uporabili crème fraîche, vrsto kisle smetane. Osnova vseh je krhko testo, ki ga danes pogosto nadomestimo z listnatim, če se mudi ali pa nismo vešči priprave. Če ostanemo pri nadevu iz sliv, morajo biti te po testu naložene čim bolj natančno, s prerezanim delom navzgor, zložene tesno druga ob drugi, da tvorijo videz cveta. Tudi po tem se Zwetschgenwähe loči od klasične pite s sadjem, ki ima dve plasti testa, nadev pa vmes.

Po svetu najdemo še druge različice, med njimi pogače iz kvašenega testa, ki so značilne tudi za vzhodni del Slovenije. Tam še danes ponudijo omamne slivove kvašene pogače, ki jih pred peko, po možnosti v krušni peči, prelijejo z razžvrkljano kislo smetano in jajci.

Originalni je iz krhkega testa, ko se mudi, ga nadomestimo z listnatim, ki ga kupimo v trgovini. (Foto: Maleo Photography/Getty Images)  

Švicarski slivov kolač

Uporabimo lahko tudi drugo sadje, denimo jabolka, ki jih narežemo na krhlje. Kolač postrežemo še topel, zelo okusen pa je tudi, ko se ohladi. Zraven se dobro poda žlica stepene sladke smetane.

• 200 g moke
• 80 g masla
• 1 žlička soli
• 1,3 dcl vode
• 30 g sladkorja

Nadev

• 1 kg sliv
• 2 žlici mletih orehov
• 2 jajci
• 1,5 dcl mleka
• 1,5 dcl sladke smetane
• 2 žlici sladkorja
• 1 žlička cimeta
• 1 žlička vaniljevega izvlečka

Priprava

1. Moko presejemo v skledo in jo premešamo soljo in sladkorjem. Dodamo na koščke narezano maslo in rahlo premešamo. Postopoma dolivamo vodo in zamesimo gladko testo, to ovijemo v folijo in postavimo v hladilnik za pol ure.
2. Medtem pripravimo nadev. Slive operemo, razpolovimo in razkoščičimo. Če so velike, jih prerežemo na četrtine.
3. Pečico vključimo na 200 stopinj.
4. V skledi razžvrkljamo jajca, mleko in smetano, dodamo sladkor, vaniljev izvleček in cimet.
5. Testo razvaljamo in ga položimo na okrogel pomaščen model za torte premera 28 cm. S prsti ga dobro pritisnemo ob dno.
6. Na testo naložimo slive s prerezanim delom navzgor, tako da jih oblikujemo v cvet. Potresemo z orehi in prelijemo s smetanovim prelivom.
7. Pečemo približno tri četrt ure.

Priporočamo še: Klasike z Yasko: solnograški žličniki